Delo, Šport: ... Živahno v slovenskih stenah
Matej Grilc je preplezal novo smer v Mišji peči, pred njim pa še kdo - Odlični vzponi Hirayame in Lynn Hill - Simona Škarja z osmicami na pogled
LJUBLJANA - Pomanjkanje novic s področja športnega plezanja v zadnjem času, kaže na očitno nezainteresiranost plezalcev samih po sprotnem obveščanju. Kljub temu, daje plezalna sezona na vrhuncu, da se pleza veliko in kvalitetno, v vseh plezalnih centrih Slovenije in v tujini, le redkim uspe svoje dosežke predstaviti slovenski javnosti. Vzrok temu je tudi reorganizacija dopisnikov na tem področju, predvsem pa pomanjkanje zanimanja za opravljanje tega dela. Zaradi vseh naštetih dejstev, se je Podkomisija za športno plezanje odločila, da bo sama prevzela nalogo zbiranja podatkov in posredo-vanja le-teh medijem. Športni plezalci bodo odslej vse svoje dosežke (tudi manj kvalitetne) sporočali PSP, ki bo podatke selekcionirala in z njimi seznanjala širšo javnost.
Kot je že znano, je pred dvema tednoma Slovenijo obiskala svetovna smetana športnega plezanja, ki se je udeležila tekme Rock Master v Kranju. Kljub slabemu vremenu, so preplezali tudi nekaj težkih smeri v Bohinjski Beli in Mišji peči pri Ospu, ter s Tomom Česnom in Matjažem Fištravcem posneli oddajo o ekstremnem plezanju, ki bo predvajana na naši televiziji drugo sredo. Gostje so plezali večinoma na pogled, med njimi pa je bil najuspešnejši Yuji Hirayama, ki je na ta način zmogel Rock'n Roll (7c+), Triad (7c+/8a), Preobrazbo (7c/7c+) in Mozaik (7c) v Mišji peči in Ekosistem (7c+/8a) ter Fatmana (7c+) v Bohinjski Beli. Ekosistem sta na pogled preplezala tudi Francoza Jean Baptiste Tribout in Francois Lombard. Kot lani, se je v naših smereh ponovno preizkusila tudi Lynn Hill. Najboljša plezalka sveta je ponovila že lani preplezani. Preobrazbo in Mozaik, v Bohinjski Beli pa sta ji na pogled uspeli Lady in Madonna (7b+/ 7c), v drugem poskusu pa tudi Ekosistem.
Iz Mišje peči smo prejeli novico, ki je močno razburila slovenske plezalce. Matej Grilc je v tej previsni steni preplezal novo smer z imenom Blood sugar sex magik in oceno 8a+. Smer je dolga 22 metrov, v njej pa je za varovanje nameščenih sedem svedrovcev. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi te iste smeri nekaj dni pred avtorjem preplezal že nekdo drug. Po vsem svetu znano nenapisano pravilo o prepovedi plezanja smeri, ki jo je pripravil določen plezalec in je še ni uspel preplezati, tokrat ni bilo spoštovano. V že urejeno in ne preplezano smer je namreč dovoljeno vstopiti le s privoljenjem avtorja, oziroma takrat, ko postane jasno, da je za avtorja pretežka in jo le-ta prepusti drugim. Spoštovanje tega pravila je seveda stvar vsakega posameznika, njegovega občutka za moralo in etiko, ki pa se v želji po čim boljšem dosežku kdaj pa kdaj izgubi neznano kam.
V zadnjem času je zelo malo, skoraj nič novic o ženskem športnem plezanju. Ena aktivnejših deklet je prav gotovo Simona Škarja, ki je v aprilu, maju in juniju plezala v naših plezalnih centrih in opravila več odličnih vzponov na pogled. Če omenim le najpomembnejše: v Kotečniku pri Libojah je na pogled preplezala Zmajčkov butik (VIII), Pipo miru (VIII-), Super zajedo (VII+/VIII-) in Zacoprani buhtelj (VII+/VIII-). V Mišji peči ji je na isti način v začetku junija uspelo v Rodeu (VIII-) in Teti Lizi (VIII), plezala pa je tudi v Bohinjski Beli, kjer je na pogled ponovila smer Soca-dance (VII+ ) in Poezija (VIII/ VIII+), z rdečo piko pa Lady (VIII+/ IX-).
NUŠA ROMIH
Nekaj novega v kamniških
Miha Kajzelj in Miha Vreča (AK Vertikala) sta v Koglu splezala prvenstveno smer Amonit. Začela sta lani jeseni in končala letos spomladi. Smer je narejena za težko prosto plezanje v večji steni; plezala sta jo od spodaj (nekatere podobne smeri pri nas so bile opremljene od zgoraj) in na ključnih mestih namestila varovanje tehnično (VII+/VII, A0), nato pa raztežaj prosto še enkrat splezala. Končna ocena je ED-, VIII-/VII + , obvezno VII+, najtežja mesta v posameznih raztežajih pa si sledijo takole: VIII-, V1II-, VII+, VI+, VII, VII+, VII+. V smeri sta bila skupno 22 ur, za ponavljalce jih predvidevata od 7 do 9. Smer gre po ploščah, počeh in strehah in po dobri skali (razen nekaj metrov v drugem raztežaju). Spodaj poteka med Kamniško in Spominsko Kramarjevo, zgoraj pa med Češnovarjevo in Srakarjevo ter Direktno varianto Kramarjeve smeri. Ob smeri sta uredila sidrišča za spuste ob vrvi (50, 40, 20, 40, 50 m). Ključna mesta so opremljena s petnajstimi klini in tremi svedrovci s ploščicami, ponavljalci pa rabijo štiri jeseničane, štiri debele kline ter komplet metuljev in zatičev.
ALEŠ BJELČEVIČ
Junijski Planinski vestnik
Kar precej mednarodno obarvana je šesta, junijska številka Planinskega vestnika, glasila Planinske zveze Slovenije, ki izhaja že 92. leto. Uvodni prispevek je kajpada posvečen 80-letnici gorske reševalne službe Slovenije, ki so jo naši gorski reševalci proslavili 13. junija na osrednjem praznovanju v slovenski Skupščini. Kar dva prispevka v Vestniku obravnavata 40. mednarodni filmski festival v italijanskem Trentu: Nuša Podobnik ocenjuje filme tega festivala, Tone Frelih pa gorniško literaturo, ki so jo založniki letos predstavljali na spremni festivalski prireditvi. Kdor se odpravlja bodisi na odpravo bodisi na treking v Nepal, se bo razjezil ob prispevku Nepal ni več poceni: tamkajšnje ministrstvo za turizem je namreč finančno zelo poostrilo bivanje tujcev v državi.
O tem, kako se je pred pol tisočletja na Neosvojljivi gori rodil alpinizem, piše dobra poznavalka teh francoskih gora Staža Černič, Janez Bizjak pripoveduje o skupini mladih naravovarstvenikov, ki so 3. junija peš odšli z Dunaja čez Alpe do Niče, kamor bodo prispeli 3. oktobra, Matjaž Čuk piše, kako je v petih dneh prišel na štiri štiritisočake v švicarskih Alpah, Marjan Bradeško pa o tem, kako je hodil po tritisočakih okrog kraljice Tur. Za nameček sta predstavljena še odličen poljski alpinist Wojciech Kurtyka in knjiga Sedem let v Tibetu. Seveda pa ob tem niso zanemarjene niti domače, slovenske gore: v Planinskem vestniku je precej idej, kam naj bi gorohodci v teh toplih dneh usmerili planinski korak.
Šola plezanja v Bohinju
Trgovina Montana in Alpinum iz Bohinja, ponovno pripravljata poletno šolo plezanja, ki bo, kot lani, potekala v Bohinju. V hotelu pod Voglom nastanjeni tečajniki, se bodo pod strokovnim vodstvom spoznali z osnovami športnega plezanja, se preizkusili v stenah Pod Skalco in hotelom Bellevue ter na umetni steni, pritrjeni na depan-danso Hotela pod Voglom. Življenje v Hotelu pod Voglom bo ponovno v znamenju zdrave športne prehrane, poskrbljeno pa bo prav za vse. Šola plezanja bo od 12. julija do 15. avgusta, vse informacije pa lahko dobite na telefonski številki: 064/50-439. (Posnetek je s šole 1991)
Nočni pohod na Goro Oljko
POLZELA - Planinsko društvo Polzela priredi v petek, 26. t. m. ob 20.45 nočni pohod na Goro Oljko s startom izpred Blagovnice na Polzeli. Pohod je posvečen 25. juniju — prazniku slovenske državnosti. Društvo zato vabi vse planince, krajane in druge, da se pridružijo, s seboj pa naj prinesejo razna svetila, od starih furmanskih latern naprej. Pohod bo ob vsakem vremenu, zato se je potrebno primerno obleči. Na cilju. Gori Oljki, bo vsak prejel izkaznico s posebnim žigom in čaj. Malica iz nahrbtnika.
(T. T.)
Umrla sta Franjo Orel in Vlado Arhar
Za mnogimi znanimi mariborskimi športniki in športnimi delavci, umrlimi v zadnjem času, sta nas sedaj zapustila še Franjo Orel in Vlado Arhar.
Franjo Orel se je že v otroških letih vključil v sokolski naraščaj, kot dijak trgovske akademije pa še v I. slovenski športni klub Maribor. Po končanem študiju je postal ugleden bančni delavec, posebej pa se je navdušil za nogomet. Po osvoboditvi se je izkazal kot neumorni športni delavec, deloval pa je pri Fizkulturnem društvu Maribor, Poletu in Braniku, pri katerem je bil tudi dolgoletni tajnik. Posebej dejaven je bil kot nogometni sodnik, pred upokojitvijo pa je bil tudi direktor Zavoda Štadion v Ljudskem vrtu.
Vlado Arhar-AIah je bil zavoljo svoje iskrivosti in šegavosti izjemno priljubljen med Mariborčani, deloval pa je predvsem kot neumorni smučarski delavec. Vseh 29 let je sodeloval tudi pri pohorski Zlati lisici, pri kateri je bil skupaj z Janezom Lukšičem tudi nepogrešljivi, skoraj legendarni štarter.
PETER KANCLER