Delo, Šport: ... Šivling (6543 m) v indijski Himalaji je vedno bolj znan

Meddruštvena odprava AO Škofja Loka, Impol in Železar je opravila kar dva vzpona - Po Zahodnem grebenu in prek veličastne SV stene
ŠKOFJA LOKA - Vodja meddruštvene odprave Šivling 87 Boštjan Kekec (AO Škofja Loka) za podrobnejši pogovor ni imel več časa (poklicali so ga ravno na orožne vaje), na srečo pa je že imel pripravljeno okvirno poročilo o odpravi.

ŠIVLING - Smer, ki so jo preplezali Pepevnik, Tič in Vidmar. (Foto: Boštjan Kekec)

Bilo nas je pet. Ob meni še društvena tovariša Uroš Rupar in Damjan Vidmar, iz Slovenske Bistrice se nam je pridružil Danilo Tič (AO IMPOL), iz Celja pa Franc Pepevnik - Aco (AO Železar, Štore). V Indijo smo prišli 27. avgusta. Ker birokratski mlini meljejo počasi, bi morali v New Delhiju ostati vse do 10. septembra, da bi dobili še zadnja potrdila (vse drugo je bilo urejeno!). Zato smo raje odpotovali kar kot treking skupina.
V Gangotriju, koder smo najeli nosače, smo bili 2. septembra, dva dni kasneje pa smo 4300 m visoko pod strašljivo SV steno Švilinga že postavljali bazni tabor. 7. septembra je moral Tič nazaj v Delhi po dovoljenje in zveznega oficirja, mi pa smo odšli na krajšo aklimatizacijsko turo.
Kekec in Rupar sta 12. septembra odšla pod severozahodni raz. Bivakirala sta na skalnem sedlu, že 5200 m visoko. Naslednji dan ob 14.30 sta bila že na vrhu. Edine resnejše težave so bile v seraku, ki zapira vso steno. Visok pa je 70 - 180 m; pravi ledni vzpon: 95°/75°, 90°, 3R (med sestopom sta zato to mesto opremila z vrvjo, da bi po vzponu lahko lažje prišla v dolino). Še isti dan sta bila spet nazaj na sedlu, četrtega pa spet v baznem taboru.
• Meddruštveno odpravo Šivling 87 so podprli: Zlatarne Celje, IMPOL Slovenska Bistrica, Konus Slovenska Bistrica, Livarna Kekec - Žalec, Študentski servis v Mariboru, gostišče Sabena, gradbeni obrtnik Jože Krahle, Ferdo Margoč, Vera Lavre, Edi in Helena Flis, Anton Ribič in Ivan Kidrič. Vsi člani odprave pa se za pomoč še posebej zahvaljujejo zakoncema Štefančič.
Ko se je vrnil Tič, so se takoj pričeli pripravljati na osrednji problem, tisti, ki jih je zvabil v Indijo. In ker so po tehtnem premisleku spoznali, da bi bilo opreme za dve navezi premalo, so se odločili, da gredo v SV steno le Pepevnik, Vidmar in Tič. Pod steno so znosili opremo in 17. septembra je trojka začela z vzponom.
Napredovali so počasi, težave so velike in vsako noč jih je sproti zasnežilo. Šele četrtega dne so dosegli snežišče. Tu je šlo hitreje in noč so prebili že pod vršno steno. Potem pa levo, na vzhodni raz (po njem so se 1981 v 10 dneh na vrh povzpeli Georges Betembourg, Greg Child in Dough Scott), kjer so petič bivakirali. Po tej smeri so naslednji dan tudi splezali na vrh. Vzpon so ocenili s ED, VI, A2, 80°, 1800 m.
Potem ko so po SZ razu po zaslugi tovarišev hitro sestopili, so se spet začele težave. Zvezni oficir ni bil zadovoljen z opremo, ki so mu jo namenili; zagrozil jim je, da bodo za vzpon prek J stene, ki so ga še imeli v načrtu, morali plačati dodatnih 400 dolarjev. In ker so ostali tudi brez dela opreme, jim ni preostalo drugega, kot da so vse lepo spakirali in 1. oktobra so bili že v New Delhiju.

Začetek leta 1974
Zgodovina Šivlinga (Schivling, 6543 m), enega od lepotcev Garvalske Himalaje (od Delhija je oddaljen vsega kakih 300 km), se začenja pravzaprav šele leta 1974. 3. junija so se nanj povzpeli Laxman Singh in štiri Šerpe - Dorje, Pemba Tharkey, Pasang Tsering in Ang Tharkey, člani odprave indijskih obmejnih enot. Potem pa so vzponi in poskusi hitro sledili. Tako hitro, da je že težko na hitro zbrati popolno »biografijo« te gore.
Člani naše odprave so šele po povratku v domovino videli vris Italijanske smeri prek SV stene. Dani Tič je za kakim takim dokumentom kar več ur zaman brskal po indijskih arhivih. Anglež, ki je bil pod steno tudi lani, ko so Paolo Bernascone (25), Fabrizio Camomi (23) in Enrico Rosso (24) plezali to steno (na vrhu so bili 25. junija 1986), jim je dal, kakor kaže, nekoliko nepopolne podatke ... Marsikaj bo potrebno še podrobneje proučiti. Kaže pa, da so naši spodaj plezali bolj direktno, zgoraj pa se prej umaknili na greben. Kakšen je »rang« SV stene pa govori tudi italijanska ocena: 90°, 6a (VI+ po UIAA), A2, 1400 m. Nad robom snežišča pa so imeli tudi Italijani še dva bivaka, tretjega pa (skoraj) na vrhu.

FRANCI SAVENC

V steni El Capitana je naša trojica preplezala Zodiac
Silvo Černilogar, Mitja Lo Duca in Matjaž Ivnik so zanjo potrebovali štiri dni - V naših stenah spet številni vzponi VIII in IX stopnje
KRANJ - Letos novembra bo minilo 15 let, odkar je v desnem delu slavne stene v dolini Yosemitov, El Capitana, vstopil ameriški plezalec Charlie Porter. Sam je takrat opravil prvenstveni vzpon in Zodiac je danes zelo poznana smer. Prvo našo ponovitev je opravila Lidija Painkiher (ki zdaj že nekaj časa živi v ZDA) z ameriškim soplezalcem.
Lo Duca, Černilogar (oba Soški AO) in Ivnik (AO Tržič) pa so od začetka letošnjega septembra naslednji naši plezalci, ki so se poskusili v tej smeri. Zodiac je dolg 16 raztežajev (600 metrov višine) in v glavnem gre za tehnično plezanje. Za smer zdaj velja ocena A3, v spodnjem delu pa je nekaj mest, ki se dajo splezati prosto (VII), čeprav je treba reči, da so že prosto ponovili 13 in 14 raztežaj (oba VIII-). Naša naveza je vstopila 1. septembra in še isti dan so preplezali in fiksirali tri raztežaje. Sledil je povratek v dolino, čez dva dni pa ponovno v steno! Klini so v glavnem na stojiščih, vmes pa je potrebno zabijati sproti in pri težkem tehničnem plezanju gre to seveda počasi. Prvega dne so se povzpeli po fiksiranih vrveh in potem splezali še štiri raztežaje in pol, drugi dan dva in pol ter zadnja dva dneva po tri raztežaje. Bivaki so zaradi navpične in previsne stene precej neudobni, razen zadnji. Okoli poldneva zadnjega dne so dosegli rob stene in tako še pred nočjo prispeli nazaj v dolino. Vzpon v Zodiacu sicer ni naša najtežja smer v El Capu (naš najtežji vzpon sta opravila Igor Jamnikar in Matjaž Ravhekar s smerjo Pacific Ocean Wall, (katera sicer nasploh spada v najvišji razred v tej steni), kljub temu pa gre za pomembno ponovitev zahtevne smeri (postavljajo jo v srednji razred po zahtevnosti v El Capu). Morda še zanimiv podatek, ki tudi nekaj pove - smer ima že žensko solo ponovitev. Po plezanju v El Capu so se fantje preselili pod Hudičev stolp, splezali tam še dve smeri z oceno VI, za konec pa opravili še ponovitev Šivankinega ušesa v Needles.

Pri pregledu vzponov v naših gorah se najprej ustavimo v visokih stenah. Edo Kozorog in Jože Šerbec (Soški AO) sta v nedeljo, 4. t. m., plezala v steni Vršaca, in sicer sta se lotila nove smeri. Imela sta namen preplezati velik rumen odlom pod veliko streho, kjer Smer mladosti preči naravnost navzgor. Nova smer je kratka, vendar tehnično precej zahtevna. Po 4 kratkih raztežajih (skupaj 100 metrov) so ju razčlembe pripeljale pod streho levo pod ključno mesto v smeri Steber (A3). Smer, ki je skoraj v celoti tehnična (dala sta oceno A2 in A3), sta imenovala Tarantela. Luknjice v ploščah omogočajo največ uporabo profilnih klinov, specialčkov in hudičevega krempeljca, na enem od varovališč pa sta tudi enkrat zavrtala svedrovec. Plezala sta 7 ur (za 100 m).
Preselimo se zdaj na področje športnega plezanja. V Dolžanovi soteski sta bili ponovljeni dve od težjih smeri. Andrej Jaklič je 1. oktobra splezal Tri srca, teden za njim je to smer splezal še Igor Kalan. Živčka je 30. septembra splezal Uroš Grilc, za njim (deseti vzpon doslej) pa 8. oktobra še Tomo Česen. Obe smeri imata za zdaj še uradno oceno IX-. Med smermi v Dolžanovi, ki so ocenjene IX- (teh je 5), so kar precejšnje razlike in zato bodo te ocene v kratkem uskladili. V Ospu je Marko Lukič v navezi z Darkom Cerinškom prosto preplezal Tržaško smer (VIII+ in IX-), in sicer prva dva raztežaja z rdečo piko in zadnja dva (VIII in VII-) pa na pogled.
Precej več vzponov je bilo opravljenih v Paklenici. V Aniča kuku sta Sašo Prosenjak in Armand Polegek prosto ponovila Forma Vivo (VII-, RP), samo Prosenjaku pa je uspelo splezati Klin (VIII, z rdečim krogom). Še največ pa se je plezalo spodaj v kanjonu. Marko Lukič je ponovil Flori (VII+). Anna Nas (VIII-), E. T. (IX-), Santano (VIII-), Stimula (VIII+), na pogled pa je ponovil Shogoot (VIII-) in Barbaro (VIII). Na desni strani Severnega grebena Čuka je opravil verjetno 1. ponovitev Gučkove smeri Majhni, ostri, zli z oceno IX-. Ocene, ki so pripisane pri posameznih smereh, so tiste, ki so veljale doslej. Toda marsikatera smer je ocenjena previsoko (če to primerjamo z Dolžanovo sotesko oziroma z ocenami v drugih evropskih centrih). Tako npr. za E. T. predlagajo VIII/VIII+ (to so potrdili tudi tuji plezalci), Stimulo Lukič ocenjuje z VIII-, torej kar za celo stopnjo navzdol. Tudi Santana je ocenjena malce visoko.
Poleg Lukiča je Stimulo plezal tudi Prosenjak, vendar z rdečim krogom, ki je v Utopiji 85 splezal prvi raztežaj. Barbaro sta ponovila tudi Andrej Jaklič in Jože Jagodic, Prosenjak in Polegek pa še Santano, Shoggot in Stezo mojstrov (Polegek NP). Pri vseh vzponih, kjer ni izrecno napisano, na kakšen način je bila opravljena prosta ponovitev, gre za ponovitve z rdečo piko.
In še dve pomembni iz Kamniških Alp. Hribar in Uroš Grilc (oba iz AO Črnuče) sta v Vežici prosto ponovila Pasjo, v Vršičih pa je Mengeško smer uspelo prosto ponoviti le Grilcu.

TOMO ČESEN

Priprava za zimski Daulagiri pred koncem
Našo 1. zimsko himalajsko odpravo pestijo predvsem velike denarne težave
KRANJ - Naša himalajska alpinistična odprava, prva, ki si je za plezanje izbrala zimski čas, bo odpotovala v Nepal 3. novembra. Vodja Stane Belak in člani Viki Grošelj, Pavle Kozjek, Marjan Kregar in Iztok Tomazin pa še nimajo urejenih več vrste stvari. Kot vedno so glavne in največje težave z denarjem. Kaže, da bodo alpinisti odšli na pot slabo opremljeni, saj sredstev za novo in kvalitetno opremo, ki je za plezanje v veliki višinah nujno potrebna, posebno pa seveda še pozimi, enostavno ne bo. Cilj naše odprave bo 8167 metrov visok Daulagiri. Načrtujejo, da bi po prihodu v Katmandu najprej odšli na kakšen treking za aklimatizacijo, se potem vrnili nazaj v prestolnico Nepala in zatem odšli pod Daulagiri. Po vsej verjetnosti bodo imeli izhodišče kar v dolini, dan hoje pred običajnim baznim taborom. Tako bodo štartali kar iz doline in v primeru, da jim ne bi uspelo, bi se vrnili zopet nazaj in ponovno poskušali čisto od spodaj. Bolje je namreč čakati na boljše vreme v manjših nadmorskih višinah z več kisika. Imeli naj bi približno 30 do 35 nosačev, nekaj pa jih bodo poslali naprej, da jim bodo zasilno uredili bazo. Prošnje za denarno pomoč so že dolgo časa oddane, toda stvari se za zdaj ne obračajo njim v prid. Pri denarni pomoči se je še najbolj izkazala Elektrotehna, in pravzaprav je že skrajni čas, da bi v tej smeri nekaj ukrenili tudi drugi. Sicer bo naša prva zimska odprava v Himalajo odšla na pot še bolj okrnjena kot sicer, saj kot smo že omenili, oprema ne bo na ravni, kakršno jo razmere pozimi v najvišjih gorah sveta narekujejo.

TOMO ČESEN

Everest ostaja najvišji
Letos je malo presenetljivo prišla novica, da so ameriški strokovnjaki izmerili višino K2 in ugotovili, da je višji kot pa Everest. Zdaj so menda na novo premerili oba vrhova, še vedno pa je najvišji vrh na svetu Mt. Everest, čeprav so oba vrhova pri tem zadnjem merjenju »povišali« za nekaj metrov. Še nekaj časa pa bo najbrž trajalo, predno bo ta na novo izmerjena višina teh dveh najvišjih gora na svetu tudi uradna.

Paklenica in Meteora
Elio Mlakar je prosto splezal Forma Vivo v navezi Leom Svetličičem, z Borisom Sedejem pa sta prosto ponovila še Petrovo varianto, Sedej pa z Barbaro Čibej prosto tudi Domžalsko. Vsi so člani AO Idrija. Marko Prezelj in Marko Šuštar sta ponovila Albatros, Tomo Drolec in Vida Pavlič (vsi AO Kamnik) pa Velebitaško. V grški Meteori pa je Arnold Koštomaj (AO Novo mesto) na pogled preplezal JV steno v stolpu Doupiuifels (VII-).

Ekipa za Gašerbrum I je znana
Prihodnje leto bo poleg naše najpomembnejše odprave na K2 v ta del Karakoruma odšla tudi šestčlanska odprava, ki bo poskušala opraviti spust na smučeh z vrha Gašerbruma I (8068 metrov). Ob vodji Vikiju Grošlju bodo sodelovali še Iztok Tomazin kot zdravnik, Vanja Matijevec in Stipe Božič kot snemalec ter Davo Karničar in Lado Vidmar. Določili so tudi rezervo za primer, da kdo od izbranih odstopi, Tineta Bucika.

1. svetovno prvenstvo v plezanju v dvoranah
Prvo dvoransko svetovno prvenstvo v športnem plezanju bo od 26. do 29. novembra v Grenoblu. Stroške bivanja v Franciji plačajo organizatorji (Federation Francaise de la Montagne) za po dve plezalki in plezalca iz vsake države. Za prevozne stroške bo poskrbela OZVA oziroma republiška komisija za alpinizem.
Prijave je treba poslati do 25. t. m. na naslov PZVA, Bogdan Biščak, Tržaška 54, Postojna. Prijavi je treba priložiti osebni list in seznam najkvalitetnejših vzponov v skali.

T.Č.

Ponovitev Centralne v Zadnjem Prisojniku
Ta smer ima morda kvečjemu tri ponovitve. Zadnjo sta opravila Benjamin Ravnik in Rafko Kolbi (AO Jesenice) v soboto, 3. oktobra. V steni sta naletela na precejšen mraz in na nekaterih mestih tudi na nekaj ledenih sveč. Ravnik meni, da smer na nekaterih mestih zasluži oceno VI, sicer pa je ostalo od V do VI. Plezala sta 5 ur in pol.

Koledar Gore Jugoslavije 89
Za leto 1989 bo PZS izdala stenski koledar Gore Jugoslavije. Objavljamo natečaj za barvne diapozitive z motivi iz najpomembnejših jugoslovanskih pogorij: Alpe, Velebit, Prenj, Durmitor, Prokletije, Šar planina, Korab itd. Ob vsakem poslanem diapozitivu naj bo naveden kraj oziroma vsebina ter avtor. V ožji izbor bodo prišli le najkvalitetnejši posnetki.
Diapozitive pošljite na naslov: PZS, Dvoržakova 9, koledar 1989, Ljubljana, in sicer do 30. novembra 1987. Izbor bo končan do konca leta, odvečni posnetki pa vrnjeni do 15. januarja 1988.

T.Č.

Prva ponovitev Stebra v Vršacu
V nedeljo, 4. t. m., sta ga plezala Darko Podgornik in Miranda Ortar. Leta 1985 sta prvenstveni vzpon opravila Svetičič in Kozorog in svoj vzpon ocenila VI, A3, 350 metrov. Podgornik je zdaj z izjemo tehničnega raztežaja ob strehi (A3) drugo plezal prosto in težave ocenil VI+. Značilna je velika izpostavljenost, do roba stene pa je bilo potrebno 10 ur plezanja. In še popravek, ki se nanaša na ene od prejšnji AN. Ortarjeva in Podgornik nista opravila 1. PP Zaratustre, kajti prosto sta vso smer plezala že Kozorog in Šerbec ob prvenstvenem vzponu. Za Smer mladosti pa velja: ocena VII pripada samo dvema raztežajema, drugo je v mejah VI stopnje.

Zanimivo mednarodno srečanje
V soboto in nedeljo, 3. in 4. t. m., je italijanski alpinistični klub iz Pieve di Soligo praznoval svojo 25-letnico. Toda poleg samega praznovanja obletnice so pripravili tudi zanimivo alpinistično srečanje na mednarodni ravni. Povabili so zastopnike iz desetih držav. Med drugim so bili gostje slavni plezalec iz Dolomitov, zdaj 80-letni Gino Solda, pa neločljiva dvojka Lacedeli - Compagnoni, prva dva človeka na vrhu K2. Močna je bila tudi poljska zasedba (Palmanovska, Berbeka). Čeh Pavel Rainer je z diapozitivi predstavil njihovo uspešno odpravo v zahodno steno Daulagirija, Kurt Diemberger pa je pokazal film o vzhodni steni Everesta, ki so jo uspešno splezali ameriški alpinisti. Od naših sta bila na srečanju Silvo Karo in Peter Podgornik.

V Ajdovski deklici
Verjetno četrto ponovitev te smeri sta v nedeljo, 5. oktobra, opravila Dare Juhant in Robi Držan. Plezala sta 5 ur, ocena smeri pa je VI-, A2.

Nekateri bivaki so že zaprti
Člani AO Jesenice so poslali sporočilo, da je Bivak IV (pod SV steno Stenarja) zaprt, ključ pa je možno dobiti na planinskem društvu na Jesenicah.

Sestanek za načelnike slovenskih AO
KOTG sklicuje v četrtek, 22. t. m., ob 17. uri v prostorih Planinske zveze Slovenije zbor vseh načelnikov slovenskih alpinističnih odsekov zaradi prodaje koledarja Vertikale 88.

T.Č.

 
Alpinistični šoli
AO Železničar bo letos svojo AŠ začel 28. t. m. ob 19. uri v prostorih PD Železničar, Trg OF 3. Predavanja bodo vsako sredo. AO Kozjak pa pričenja vsakoletno AŠ 21. t. m. ob 18. uri v prostorih PD Kozjak.

V Nepalu bo po monsunu 55 odprav 17 različnih držav
V Nepalu se je že začela nova - pomonsunska sezona. Kot je sporočilo nepalsko ministrstvo za turizem, so izdali rekordnih 55 dovoljenj. Odprave prihajajo iz 17 držav in so namenjene na 32 vrhov (pred monsunom pa je bilo letos samo 27 odprav!).
Tokrat so najštevilneje zastopane francoske odprave, kar 11 jih bo. Ameriških odprav bo »le« 7, eno manj imajo Španci, 5 Švicarji in Japonci, 4 Britanci, po 2 pa Avstrijci in Italijani. Po eno odpravo bodo imele Belgija, Bolgarija, Južna Koreja, Nizozemska, Nova Zelandija, Jugoslavija (zagrebška na Ngozumbo Kang), Poljska in ZR Nemčija. Nekdaj daleč najbolj agresivnih Japoncev bo dvakrat manj kot Francozov, ki jih v nekaterih sezonah zadnjih let skoraj ni bilo zaznati. Tudi Južni Korejci so v bistveni defenzivi, pa Poljaki itd. Kaj to pomeni za himalajizem pa bomo verjetno lahko ocenili šele čez leto ali dve.
Med najbolj ambiciozne načrte uvrščajo francosko - španskega. Na alpski način žele preplezati 2500 m visoko S steno Jannuja (7710 m). Leta 1982 so prišli le do višine 7100 m. Za nas vsekakor zanimivejši pa je načrt 10 -članske mednarodne odprave, ki jo vodi Poljak Krisztof Wielitzki: 3500 m visoka J stena Lotseja (8516 m). Ob Messnerju in Kukuczki, ki sta - ob drugih - morala obrniti v tej steni, omenjajo tudi našega Frančka Kneza. Sicer pa poznamo zgodbo. Tokrat bodo spet poskusili po smeri, ki so jo načeli Poljaki 1985. Za nas zanimiv bo tudi poskus poljske naveze Karolczak - Lvov, da bi na alpski način ponovila Jugoslovansko smer po Z grebenu Everesta. (Vedno znova se potrjuje, da je to ena najzahtevnejših smeri v Himalaji; več kot 20 neuspešnih poskusov!). Japonec želi sam preplezati J steno Daulagirija(!)itd.

FRANCI SAVENC

Predavanje o bolivijskih Andih
V četrtek, 22. t. m., bodo v veliki dvorani KD Španski borci v Mostah v Ljubljani ob 19. uri člani letošnje alpinistične odprave v bolivijske Ande pokazali svoje barvne diapozitive o plezanju v tamkajšnjih stenah. Členi odprave so preplezali tri prvenstvene smeri, obiskovalci pa si bodo lahko poleg tega ogledali tudi nekaj posnetkov s poti po Peruju in Boliviji in slišali zanimivosti iz tamkajšnjih kulturno zgodovinskih znamenitosti. Cena vstopnic je 1000 din.

Pionir vzhodnih Alp
Na Gornjem trga pod ljubljanskim gradom, kjer je pred dobrimi 200 leti bival, je slavni Baltazar Hacquet dobil spominsko ploščo. Bogdan Pogačnik je zelo lepo predstavil tega znamenitega svetovljana, vsestranskega učenjaka, kirurga, anatoma in porodničarja, naravoslovca, geologa, mineraloga in botanika, etnologa in gornika. Dodajmo še nekaj planinskih poudarkov in zanimivosti.
Po pravici ga imenujemo tudi Saussure vzhodnih Alp po njegovem rojaku in sodobniku, ki je zaslužen za prvi vzpon na Mont Blanc in odkrivanje zahodnih Alp. Hacquet je prav tako vztrajno raziskoval vzhodne Alpe in pisal o njih. Pri nas je bival 20 let, se že leta 1777 povzpel na Mali Triglav, spodbudil domačine, da so naslednje leto kot prvi prišli na Triglav in prišel nato še sam kot drugi dvakrat nanj, kar so bila brez dvoma smela alpinistična dejanja. Večkrat je obiskal tudi Kamniške in Savinjske Alpe in kot prvi zapisal domače ime Grintovci pa tudi kamniško mestno ime zanje - Kamelske planine.
Obvladal je slovenščino in jo v svojih spisih imenuje »naš jezik«, dosledno je uporabljal domača imena. Slovencem je bil očitno naklonjen, grajal pa je njihovo praznoverje, predsodke in vraže. Na Kranjskem je doživel »mnogo zoprnosti med pobožnjaškim in neomikanim ljudstvom in mu je bilo življenje večkrat v nevarnosti«. Vendar pa naprimer za Ziljane piše, da so »pobožni brez posebnega čustvovanja. Hite pač kot romarji na sv. Višarje, sveta gora jim je često samo v zabavo, zlasti mladini, ki se v nekaj urah povzpne na goro, nato pa se na koritasti deski (verjetno nečke) po tanki travi v dvajsetih minutah podrsajo v dolino. Ta vožnja ni brez nevarnosti. Veselost pri tem slovenskem ljudstvu je splošna«.
Kot izkušen gornik se je upravičeno pritoževal čez razne popotnike, »ki jih je mnogo pisalo o Alpah, niso se pa potrudili, da bi se povzpeli na vrhove, zato so pisali namesto koristnih poročil le poetične opise, domačine pa presajali v zlato dobo človeštva, kakor da žive v največji nedolžnosti, čemur sem večkrat prikazal nasprotno.«
Zamislil si je tudi odličen taktični načrt vzpona na Grossglockner. Po skoraj 40 letih izkušenj je napisal prva zares uporabna Navodila, kako je treba pohode na gore pripraviti in uravnati. V njih so tehtni in še danes veljavni nasveti o opremi, hoji, krušljivosti in zapovedi, naj popotnik svojega vodnika brezpogojno uboga. Poleg tega pa vsebujejo tudi stvari, ki nam danes zvene predvsem kot hudomušne zanimivosti: »Najprimernejša višina gorolazca je 5 do 5 in pol čevlja (155 do 170 cm), ker daljši hitreje izgubi ravnotežje in se prelomi, biti mora neoženjen, »sicer pri ločitvi utrpi dosti svojega poguma, dolgotrajna in pogostna odsotnost moža ima za posledico, da se lepi spol navzame mišljenja, kakršnega so bile poljske dame za kralja Boleslava II ...« Opusti naj tobak, vino in mehko posteljo. Najbolje je, da ima belega konja ali serca, ki ga ob vrnitvi najlaže najde. Zaradi roparjev naj ima popotnik namesto gumbov nekaj z usnjem obšitih zlatnikov, ker mu roparji suknjič navadno puste.
Morda prav te podrobnosti najlepše kažejo širokosrčnost in radoživost Baltazarja Hacqueta - svetovljana, ki je dobršen del svojega bogatega življenja posvetil našim ljudem in goram.

FRANCE MALEŠIČ

Mikavni poleti s padali
Na prvem odprtem slovenskem prvenstvu v skokih s padalom je z grebena Kriške gore poletelo 22 tekmovalcev in dve tekmovalki - Varno in mirno
GOLNIK - Padalska sekcija Društva za prosto letenje Let iz Škofje Loke je organizirala in izvedla prvo slovensko odprto prvenstvo s padali. Z grebena Kriške gore, z višine okrog 1500 metrov je v soboto dvakrat poletelo 22 prijavljenih tekmovalcev in dve tekmovalki.

S KRIŠKE GORE NA GOLNIK - Na 1. republiškem prvenstvu v jadranju s padali je nastopilo 22 padalcev in dve padalki. Na sliki: zmagovalec Tone Svoljšak med poletom. (Foto: Mirko Kunšič) .

Vsi poleti z gore, do tisoč metrov nižjega Golnika in pristanki na travniku med Seničnim in Golnikom, so bili mirni in varni. Slabo nedeljsko vreme je preprečilo, da bi prvo prvenstvo zaključili še z dvema skokoma. Komisija, ki jo je vodil predsednik padalske sekcije, Marko Ažman je morala za uvrstitev šteti le sobotne rezultate. Zmagal je Tone Svoljšak (Let Škofja Loka), ki je s padalom Big-X letel do ciljnega prostora prvič 8 minut in 18 sekund, drugič pa minuto dlje. Zbral je 2000 točk. Drugi je bil Uroš Štilec (Prepih Tržič) 1944, tretji dr. Iztok Tomazin (AO Tržič) 1861, četrti Stane Kranjc (Prepih Tržič) 1839, peti Sandi Marenčič (Let Škofja Loka) 1696, šesti Andrej Bertoncelj 1675, 7. Vlasta Kunaver (Let Škofja Loka) 1605, 8. Jože Štucin (Prepih Tržič) 1575, 9. Domen Slana (Let) 1575, 10. Primož Kunaver (Let).
Poleti s padali postajajo vse bolj priljubljeni. V Evropi je, kot je povedal alpinist Sandi Marinčič, že več kot deset tisoč lastnikov kakovostnih padal nemških in švicarskih proizvajalcev. V Sloveniji skače z vrhov in travnatih vesin 43 zagnancev. Škofjeloško društvo za prosto letenje je prav zanje organiziralo sekcijo, da bi vsem nudili tako teoretična kot praktična znanja za varno letenje. S Kamniškega vrha so po štiridnevnem tečaju že letali s padali tudi začetniki.
»Po dosegljivih virih vemo, da je NASA opravila prve poskusne skoke s padali z vrhov že pred 23 leti. Nato so pobudo prevzeli zasebniki. V Franciji so to najprej poskušali izurjeni padalci, zadnjih nekaj let pa se ta šport nezadržno širi. Najmočnejši centri so prav v Franciji, Švici, ZRN in Avstriji ter Italiji. Padala s površinami 20 do 27 kvadratnih metrov kupujemo tako alpinisti, samohodci na vrhove in mnogi drugi posamezniki. Nahrbtnike, kamor spravljamo padala, dodatno obremenimo le s štirimi dodatnimi kilogrami, kolikor tehtajo padala,« je povedal Sandi Marinčič. S hribov, višjih od 300 metrov je skočil 150 krat. V Julijcih, Kamniško Savinjskih gorah, Dolomitih, gorah Francije, Nemčije, Avstrije in s 7128 m visokega temena Trisula v Himalaji. Svetovni rekord v poletu s padalom ima Francoz Pierre Geveaux, ki je odskočil s 8035 m visokega Gašerbruma. V preletu pa šteje za svetovni rekord podvig Francoza, ki je v 6 urah nad atlantsko obalo preletel s padalom 182 kilometrov.
Sandi Marinčič meni, da je pri skokih na prvem mestu varnost, prav zato so potrebni tečaji in poznavanje osnov metereologije in tehnike padalskih skokov. Proizvajalci padal izdelujejo tudi rezervna padala, ki bi jih morali prav zaradi večje varnosti kupiti vsi, ki se s tem športom ukvarjajo. Sandi, svetovna rekorderka v poletu s padalom s Trisula, Vlasta Kunaver in še nekateri načrtujejo padalsko smučarsko odpravo v Himalajo. Njihov cilj je polet s padalom z enega od osemtisočakov.
TONE SVOLJŠAK (Inštitut Golnik - Let): »S pomočjo zmajarjev smo v našem škofjeloškem društvu poskrbeli za uspelo prvenstvo v letih s padalom. Sam deset let delam z zmajem, lani pa me je tirolski prijatelj navdušil za polete s padalom. Prvenstveni let s padalom je bil petdeseti po vrsti, v zraku pa sem bil s padalom tako že pet ur in 23 minut. Rekord imam tudi v času trajanja poleta s padalom, 36 minut sem bil z njim v zraku in se kar 60 m dvignil nad Kamniški vrh, od koder sem odskočil. Za varne lete s padalom bi moral vsak imeti tudi dovolj znanja, da se izogne morebitnim nesrečam. Prav zato v društvu za prosto letenje organiziramo tudi tečaje. Januarja prihodnje leto se bom udeležil svetovnega prvenstva zmajarjev v Avstriji.«
VLASTA KUNAVER: »Zaradi slabega vremena smo morali prvenstvo že prestaviti, tokrat nam je bilo vreme naklonjeno. Kriška gora je idealna za nas, ki skačemo in letamo s padali. Start je s travnate vesine, možnost vmesnih pristankov je velika, dober pa je tudi pobočni vzgonski veter. Junija leta 1986 sem prvič poletela s padalom, najljubši pa mi je polet v Himalaji. Z vrha Trisula sem poletela 30. maja letos. Po 20 minutah sem pristala s padalom 3100 metrov niže in s tem poletom popravila dosedanji svetovni rekord v nadmorski višini starta s padalom za ženske.«
dr. IZTOK TOMAZIN: »Samo letos sem že sedemdesetkrat skočil s padalom s Kriške, Storžiča in drugih tržiških dvatisočakov. S tem športom se ukvarjam dve leti. Padalo bom vzel s seboj tudi na alpinistično odpravo na Daulagiri. V Himalaji sem že letel z zmajem, tudi z najvišjega vrha Afrike Kilimandžara sem poletel z njim. Toda trenutno imajo prednost poleti s padalom.«
ŽELIMIR ZRIM: »Vse poletje sem garal, da sem si lahko kupil padalo. Za polete z njim sem se navdušil pozimi, ko sem jih videl v Planici. Kot alpinist in gorski reševalec znam še bolj ceniti vso enkratnost pri poletih s padalom. Navdušen sem nad tem športom, to sta moj četrti in peti polet s Kriške gore.«
MARKO AŽMAN: »Pri izvedbi smo se trudili za čim večjo varnost vseh tekmovalcev. Ob šibkem vetru na startu in skoraj brezvetrju v ciljnem prostoru je vse varno potekalo. Pri izvedbi so nam pomagali še Rašica, Adria Airways, Donit, Živila in servis Boris Strel. Prihodnje leto se bomo udeležili svetovnega prvenstva v poletih s padali v Avstriji«

MIRKO KUNŠIČ