Delo, Šport: ... Ravhekar in Ravnik splezala Moderne čase v Marmeladi
Odlični solo vzponi Pavleta Kozjeka, med drugim sestop po Čihulovi - Prva ponovitev stebra Franca Jožefa v Mici - V Franciji ponovljen Super coluar
KRANJ - Sredi letošnjega poletja si je večina plezalcev izbrala športno plezanje in redki so dosegli izvrstne rezultate v visokih stenah. V zadnjih desetih dneh pa se je tehtnica prevesila k uspehom v pravih stenah. Matjaž Ravhekar in Benjamin Ravnik (oba sta člana AO Jesenice) sta v južni steni Marmolade opravila enega naših najpomembnejših vzponov v Dolomitih.
V dobrih 12 urah sta kot prva Jugoslovana preplezala smer Moderni časi, ki po svoji zahtevnosti spada med najtežje smeri te največje dolomitske stene. Plezalsko je najtežja v prvem raztežaju (VII+), ki pa je že opremljen s klini, potrebno je le nekaj zatičev. Potem pa je tudi naprej zelo napeta in marsikateri raztežaji VI stopnje bi lahko bili ocenjeni vsaj za pol stopnje navzgor, kot pravita sama. Značilno je plezanje po ploščah z luknjicami, kjer je varovanje težko ali pa sploh nemogoče namestiti. Posebno v zgornjem delu stene je nekaj raztežajev z oceno V+ popolnoma brez varovanja. Hkrati z njima sta v steni plezala (17. t. m.) tudi Uroš Bernardič in Jože Uršej (oba sta iz istega odseka) in splezala smer Solda.
V staro formo pa spet prihaja Pavle Kozjek (AO Matica, zdaj tudi sodelavec Papi Športa) in to je več kot dokazal s tremi vzponi v domačih stenah. V sredo, 17. septembra, je opravil 1. ponovitev in seveda prvo solo ponovitev Zarje v severni steni Travnika, ki poteka levo od Zajede in se malo pod vrhom priključi Razu Travnika. Kozjek je sodeloval pred dvema letoma tudi pri prvenstvenem vzponu, tokrat pa je za 1. P potreboval pet ur in pol. Vse najbrž pove ocena smeri VII-, A2. Najtežje mesto je kratka previsna zajeda v petem raztežaju, tik pod robom stene pa so še gladke plošče s težavami VI+. V dveh raztežajih, kjer nastopa tehnika, pa so problem zasigane poči. V steni je pustil štiri kline (dva sta že od prej), sestopil pa je po Razu. Čez tri dni je bil v steni Široke peči. Ponovil je smer Večna pot, ki sta jo lani splezala skupaj s Podgornikom. Za prvo ponovitev (tudi 1. SP) 700 metrov visoke smeri s težavami V-VI je potreboval dve uri, vzpon pa poteka ves čas levo od Dibonovega raza. Poseben dosežek pa je dosegel takoj zatem. Kozjek je kot prvi sestopil po Čihulovi smeri . 22. t. m. pa je v tričetrt ure splezal še Belač -Zupana v Šitah.
V tej steni pa je treba omeniti še dva pomembna vzpona. Janko in Milan Meglič (AO Tržič) sta že 16. avgusta kot prva ponovila Delavsko smer, ki je ocenjena VI+/VI, V, A2. Mirko Kranjc in Jelka Tajnik pa sta opravila drugo ponovitev Smeri norčkov (VI+, A3).
STENA TRAVNIKA - Smeri VII. stopnje: levo (Zarja) je soliral Kozjek, desno (Črni biser) pa Česen. (Foto: T.Č.)
V severno triglavsko steno sta v nedeljo, 20. t. m., vstopila Janez Kešner in Marjan Kovač (oba AO Mengeš). Po Prusik - Szalayevi smeri sta prišla v Amfiteater, potem pa zaplezala v steno Mice. V osmih urah in pol sta opravila 1. ponovitev Stebra Franca Jožefa (VI+, A1/V+, A0). Pri tem sta dve uri izgubila zaradi netočnega opisa, ki je omenjal 50 metrov prečnice v levo, v resnici pa jo je le 10 metrov. V smeri sta pustila tri kline. Uporabni so zlasti jeseničani, debelejši klini in metulji. Pravita, da je skala ponekod zelo ostra. Isti dan sta Dare Juhant in Janez Tomažič (oba AO Litija) plezala Kamin Sfinge (prav tako 1. ponovitev). Vse sta plezala prosto, težave pa so V+, z enim mestom VI-. Za smer sta potrebovala 4 ure in pol, pustila pa sta dva klina.
Aleš Hladnik in Boris Sedej (AO Idrija) sta 19. septembra preplezala Opium v Široki peči (2. ponovitev), naslednjega dne pa sta vstopila v Rumeni prah, potem pa sta pri prvi votlini zavila desno v Čihulovo in po njej (ves čas prosto) izplezala do vrha.
V steni Dolgega hrbta sta Igor Kalan in Petra Vencelj (AO Kranj) 13. septembra preplezala smer 3P, ki poteka med Šimenc - Škarja in Spiralo in za katero je značilna odlična skala in nekaj težkih mest. Ključ smeri je 5 metrov prečnice z oceno VII, druga mesta pa so ocenjena VI, A1e/V. Plezala sta pet ur, bila pa je to prva ponovitev. Igor Kalan je pet dni pozneje v Dolžanovi soteski z rdečo piko preplezal Mozartove kroglice.
Približno hkrati, toda precej daleč od naših sten, sta Janez Jeglič in Silvo Karo plezala v vzhodni steni Mont Blanc du Tacula v francoskih Alpah. V dokaj dobrih razmerah sta 20. septembra opravila drugo jugoslovansko ponovitev Super coluarja (VI, do 85 stopinj). Povsem do vrha Tacula sta od vstopa potrebovala 8 ur plezanja. Kasneje jima je slabo vreme ponovno zagodlo.
Naj končam ta uspešni teden z domačimi stenami. Benjamin Ravnik in Jože Uršej sta 12. septembra kot druga ponovila smer Belak - Manfreda v Rogljici (VI-). Naslednji dan pa je Ravnik z Matjažem Prezljem prosto ponovil smer Yassa v Nad šitom glava. Vzpon je ocenil VII-/V+. Matjaž Ravhekar pa je 12. septembra v Srebrnjaku sam splezal novo smer, ki jo je imenoval Nana - mala opica. Vstop je 30 metrov levo od SZ raza in poteka potem vse do vrha ves čas levo od njega, spodaj se drži stebra, zgoraj pa raza. Za smer, ki je visoka 450 metrov, je potreboval 1 uro, ocena smeri pa je ponekod V, eno mesto pa VI-.
TOMO ČESEN
Prijave za kategorizacijo
Podkomisija za kvalitetni alpinizem pri KA obvešča, da je potrebno prijave za kategorizacijo poslati do 5. oktobra letos. V poštev pridejo vzponi, opravljeni od 1. 10. 1986 do 30. septembra letos. Kaže opozoriti, da je pri vseh prostih ponovitvah potrebno napisati izjavo, da je bil vzpon opravljen v skladu z dogovorjenim, poleg tega pa je treba pripisati še nekaj podrobnosti, ki so bile določene na sestanku, kjer so kategorizacijske pogoje še dopolnili (plezanje kot prvi v navezi, kot drugi, izmenjaje ali je žimaril).
Mladi Zaplotnik uspešen v Dolžanovi
Nejc Zaplotnik ml. je z rdečo piko ponovil smer Čez lusko (VIII-) in s tem dosegel še en uspešen vzpon, kakršni se doslej pri tistih, ki šele začenjajo s plezanjem, še niso pojavljali. Isto smer je splezal tudi Mirko Krajnc, poleg te pa še Levo in Ta težko (obe VII).
Filip Bertoncelj pa je prosto ponovil prvi raztežaj Lahove (VII+) smeri v Vežici. Seveda gre pri vseh ponovitvah za vzpone z rdečo piko.
Tabor v Zadnjici lepo uspel
V spomin Marka Kogoja so na srečanju opravili kar 22 vzponov
KRANJ - Sedem navez se je udeležilo Spominskega plezalnega tabora v spomin na Marka Kogoja. V soboto in nedeljo (19. in 20. septembra) so opravili 22 vzponov, med njimi pa tudi dva prvenstvena. Gotovo je najpomembnejši vzpon Prečenje stene Vršaca, ki sta ga Janko Humar in Edo Kozorog imenovala Angelske police. Začela sta s prečnico v Steber, mu sledila en raztežaj (VI), prestopila v Smer mladosti in po njej plezala naslednji raztežaj do prečnice (VII-), ki sta jo potem podaljšala po polički v Centralno smer, še en raztežaj po njej in nato ujela polico, ki ju je nad najstrmejšim delom stene pri prečkanju Dopoldanske pripeljala na križišče Puntarske in Popoldanske. Prek najlepšega dela slednje smeri sta dosegla rob stene. Značilnost prečenja so čudoviti prehodi in menda eno izmed najbolj izpostavljenih prečenj pri nas. Ocena je razen zahtevnega začetka (VI in VII-) v okviru IV. stopnje.
Poudariti je treba tudi vzpon Darka Podgornika in Mirande Ortar, ki sta opravila drugo prosto ponovitev Dopoldanske smeri (VI+) in obenem prvo ponovitev direktnega izstopa, kot prva pa sta ponovila tudi Zaratustro (VII-). Robi Držan in Marija Frantar pa sta v Vršacu ponovila Centralno in Puntarsko smer.
V soboto zvečer so v hotelu v Trenti srečanje popestrili s prikazom filmov in diapozitivov o Cerru Torreju, Cordileri Blanci in plezanju v ZDA in tako udeležencem tabora pa tudi domačinom in naključnim obiskovalcem pripravili zares prijeten večer.
TOMO ČESEN
Ogled tekmovanja izkoristili za plezanje
Po ogledu mednarodnega tekmovanja v športnem plezanju v Arcu je več naših plezalcev opravilo tudi nekaj vzponov. Matjaž Ravhekar in Benjamin Ravnik sta 19. septembra vstopila v Zanzaro v Mt. Colodriju, ki je visoka 200 metrov. Na pogled sta splezala prva dva raztežaja (VIII) in se potem spustila v vznožje stene. Nadaljevala sta naslednji dan (prva dva raztežaja sta se vzpenjala po klinih) in v 4 urah in pol dosegla rob stene. To je ena najdaljših »osmic« v Arcu. Tomo Česen in Miha Kuhar sta ponovila v steni Kroza smer La Padele (VII-), v stenah Swing Area pa najprej smer Greppo (VI+), Česen pa potem še smer Tin-Tin (VIII-).
Dobri vzponi Megličev
Janko in Milan Meglič (AO Tržič) sta letošnje poletje preplezala kar lepe smeri. V Vežici sta prosto ponovila Akademsko, Tedijeve plošče in Perčičev steber. V francoskih Alpah sta prosto ponovila Ameriško direktno v zahodni steni Druja, dva dni pozneje pa še Gabarouev ozebnik v Mt. Blanc du Taculu. V Beli peči sta opravila 1. ponovitev Planšarske smeri (VI, A2). Janko je nato s Klemenom Premrlom opravil še 1. ponovitev Kavke v Storžiču (VI+, A1), potem pa je opravil še dva pomembna solo vzpona. Konec avgusta je soliral Zajedo v Šitah, v začetku tega meseca pa je v Dolžanovi soteski kot prvi sam prosto preplezal Macesnovo smer (VII-).
Začenjajo se alpinistične šole
Tako v Kranju kot tudi na Jesenicah bodo z vsakoletno alpinistično šolo začeli 1. oktobra v društvenih prostorih.
Prva ponovitev Nine v Kaninskem Skednju
Opravila sta jo 19. septembra Robi Črnilogar in Silvo Mavri (AO Idrija). Od prvenstvenega vzpona te 240 metrov visoke smeri so v steni ostali trije klini, zdaj pa so v njej še štirje in po en svedrovec s ploščico na 4 in 5 varovališču. Ocena smeri je VI, A3.
V steni Novega vrha pa sta prav tako kot prva ponovila Smotano smer (V, Al, IV, 130 m) in še prosto splezala originalno smer Čufer - Fon.
Od Mangrta do Civette
Marija Frantar in Damjana Virant (obe AO Rašica) sta 12. septembra v steni Malega Koritniškega Mangrta preplezali Gilbertija, naslednji dan pa še Barbaro v Vevnici. Cozzolinijevo zajedo v Mangrtu sta preplezala Robi Držan (AO Litostroj) in Matjaž Ocepek (AO Rašica), Dušan Doljak in Janez Roš (oba Rašica) pa v isti steni Floreanija.
Janez Benkovič in Tomo Drolc (oba AO Kamnik) sta obiskala Dolomite, in sicer skupino Civetta. Najprej sta v Torre Venezia ponovila Tissijevo smer, potem pa naslednjega dne v Punta Tissi še veliko klasično smer Philipp -Flamm.
Dva solo vzpona Silva Kraglja
Najprej je zadnjega avgusta plezal v severni steni Dolgega hrbta. V dveh urah in pol je preplezal Jernejev steber in to prosto. V steni Travnika pa je na enak način 17. septembra splezal tudi Aschenbrenerjevo smer, prav tako v dveh urah in pol.
Klasične smeri dolgih sten
Mirko Krajnc in Jelka Tajnik sta v Dolgem hrbtu opravila 1. ponovitev Triangla, potem pa sta se po tej smeri tudi spustila nazaj pod steno. V Šitah sta plezala Zajedo, v južni steni Planje pa Kozorogovo smer (V/IV). V Raduhi sta prosto ponovila DD in Desno.
Iztok Tomazin je 12. septembra opravil 1. ponovitev (tudi 1. SP) Stebra presenečenja v severni steni Vrtače, ki spada med najzahtevnejše v Karavankah. Za 600 metrov visoko smer je značilna predvsem velika krušljivost. Naslednji dan pa je s Tomom Virkom opravil eno redkih ponovitev kombinacije obeh variant Centralnega stebra v Planji (VI, V, 600 m). To je bila 2. PP, po težavnosti pa se lahko primerja z Mansardo, le da je tu ključno mesto nekoliko težje.
Aleš Bjelčevič in Bojan Počkar sta v nedeljo, 20. septembra plezala v Malem Oltarja nad Martuljkom. Splezala sta Severni steber (VI-/V) in to prosto. V zgornjem delu, dva raztežaja pod gredino sta plezala varianto (3 klini) in težave ocenila VI+.
V stenah nad Tamarjem sta Belač - Zupanovo v Šitah ponovila Robi Črnilogar in Silvo Mavri. Oba sta prosto ponovila tudi Zajedo v isti steni. Černilogar pa je sam preplezal smer Herlec - Kočevar. V Triglavu sta plezala Skalaško z Ladjo, to smer pa je 12. septembra sam prosto preplezal tudi Silvo Babič.
Smer Šimenc - Škarja v Dolgem hrbtu je prosto ponovil (VII+) Filip Bertoncelj (AO Kranj) v navezi z Magdo Zupan. Smer sta plezala tudi Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik ml.
Idrijčani v Paklenici
Zlatko Gantar je preplezal nekaj smeri z oceno VIII - (Karenin, Ananas, Steza mojstrov) pa tudi Shogoota (VIII). Jožetu Krapežu je med drugim na pogled uspelo preplezati Karenin. Mlada plezalca Robi Habe in Ludvik Menart pa sta opravila nekaj vzponov VI. stopnje v kratkem stenah nad kanjonom, preplezala pa sta tudi Velebitaško smer v Aniča kuku.
Tadej Slabe v Črnotičah ponovno 8a
V kratki steni nad Črnotičami (v bližini Črnega kala) je Tadej Slabe (sodelavec Awenture iz Trsta) zdaj preplezal še eno varianto in jo ocenil 8a po francoski lestvici oziroma X-, po UIAA. Varianta začenja po sredini obeh že splezanih smeri (z leve na desno je ocenjena 7c, tista, ki pa poteka obratno pa ima oceno 8a) in izstopi po levi strani. Poleg teh treh (7c, 8a - in 8a) so možne še tri lažje (7a, 7b - in 7b). T.Č.
Koledar Verikale 88
Poleg koledarja Gore sveta bo v kratkem izšel koledar Akademskega AO (v sodelovanju s KOTG) VERTIKALE 88 v 10.000 izvodih. Koledar je izključno plezalski in zaradi pokončnega formata zelo primeren za obrtnike, gostinstvo, trgovine, manjša podjetja. Poleg tega je namenjen financiranju alpinizma in to samih AO in AS. Cena bo znana v kratkem, za naročila, ki bi jih zbrali, pa bo vsak odsek dobil poglavitni del zaslužka. Načelniki odsekov bodo dobili po nekaj primerkov. KOTG in AAO menita, da takšno količino koledarjev aktivnim športnikom in njihovim vodjem ne bo težko spraviti v promet, posebno še, ker je glavna ovira za hitrejši razvoj slovenskega alpinizma pomanjkanje denarja.
Druga dobra stran te akcije bo prav gotovo propaganda za slovenski alpinizem in informacija o ocenjevanju smeri, vrsti plezanja itd. Tretja pozitivna stran pa bo spodbuda za kvalitetne fotografije. Gotovo bo koledar izzval mnoge fotografe med alpinisti, da se bodo potrudili in napravili dobre posnetke, kajti slikanje kar tako mimogrede ne daje dobrih rezultatov.
Kdor more, naj že zdaj oceni, koliko koledarjev bo lahko prodal in to sporoči Janezu Skoku, Cerkova 9, Ljubljana (tel. 344-000 ) ali pa pisno v KOTG.
TOMO ČESEN
Samozavestne Američanke na Everest - na alpski način
Odprava Snežna ptica s štirimi ženskami in šestimi moškimi po najmanj zahtevni smeri - čez Zahodno globel in Južno sedlo
Ameriško časopisje se je precej razpisalo o njihovi himalajski alpinistični odpravi, imenovani Snežna ptica, ki je v začetku septembra krenila na pot do vznožja Everesta z namenom, da ga osvoji sredi oktobra. Odprava - v njej so štiri ženske in šest moških - je izbrala pot skozi Zahodno globel in čez Južno sedlo, torej najmanj zahtevno smer, ki sta jo pred 34 leti utrla prav Hillary in Tenzing Norgay. Vzpenjali pa se bodo na alpski način, ki v Himalaji tudi že nekaj časa ni več novost.
Veliko težav so imeli, preden so sploh dobili dovoljenje, saj nepalska vlada zaradi posledic ogromnega zanimanja za najvišji vrh (onesnaževanje) odobri vsako sezono le po eno prošnjo za posamezno smer, ki vodi na goro. Ker pa je smer prek Južnega sedla že prej zasedla avstrijska odprava, so se njim Američani preprosto pridružili. Avstrijski vodja Hans Schell je namreč velikodušno ugodil želji Karen Fellerhoffove, ki je nasploh najbolj zaslužna, da bodo Američani dobili to novo priložnost za Everest. Ona, ki je skupaj z izkušenim Petrom Athansom (le-ta je pred leti na Everestu že obračal), vodja odprave, je skoraj sama zbrala 300.000 dolarjev za hrano in opremo, najela je 15 Šerp in nosače ter priskrbela vso potrebno dokumentacijo. Odprava, bolje rečeno skupina posameznikov (nekdo od članov je izjavil, da sploh ne bo uspeh, če le eden pride na vrh) pač v svetovni alpinizem ne bo prinesla ničesar novega; tu gre bolj za nacionalne in še bolj za individualne interese. V nos jim gre, da so na Everestu bile že štiri ženske, med njimi pa nobena Američanka. »To bo edinstvena priložnost, da se povzpnem do zvezd in sama postanem zvezda,« pravi samozavestna Fellerhoffova, 28-letna gorska vodnica iz Utaha, ki pa z doseženo višino 6000 metrov le ni najbolj izkušena med dekleti. To priznanje gre 29-letni Mary Kay Brewster, bivši triatlonki iz Colorada, ki je lani bila med alpinisti, ki so med drugim poskušali razvozlati uganko o Malloryju in Irvinu.
Prva je bila na Everestu Japonka Junko Tabei, ki je nanj stopila 16. maja 1975, le enajst dni pred Tibetanko Fantong, tretja pa je Rutkiewiczeva. Seveda ne moremo pozabiti rdečelase Hannelore Schmatz (ZRN), ki jo je na povratku z vrha himalajskih vihar za večno vkoval v led.
Tudi med fanti ni posebnih zvezdnikov, saj imajo le trije med njimi himalajske izkušnje (a brez vrha).
Leta 1963 so Američane, ki so prišli prvič pod Everest, imele druge »resne« odprave za turiste, pa so bili potem oni med redkimi, ki so tisto sezono dosegli vrh.
MATEJ ŠURC
Dolina Rezije in njene gore
Vodnik so pripravili Polhi, predstavlja pa svet med Žrdjo in Musci
BOVEC - Polhi iz Rezije jim pravijo, uraden naziv njihovega združenja pa je Gruppo Alpinistico Resiano Ghiri. Veliko so že storili za uveljavitev svojih krajev, sedaj pa so izdali še vodnik La Val Resia e le sue montagne.
Dolina Rezije in njene gore (kot bi tudi lahko prevedli naslov vodnika) doslej vodniško še ni bila predstavljena (izjema je morda 3. izdaja našega vodnika za Julijce) in malo je najti celo parcialnih zapisov po raznih (v glavnem seveda italijanskih) revijah. Novi vodnik podrobneje predstavlja 12 hribovskih tur, od najlažjih, do zahtevnih v osrčje Kaninove skupine. Predstavljena je tudi Rezija kot dežela, nje rastlinstvo in živalstvo, geologija in klima. Ne manjka tudi prikaz sedanjega ekonomsko-političnega dogajanja, predstavljeni pa so trije gorski vodniki iz »zlate dobe«. Trije zemljevidi so dopolnjeni z odličnimi barvnimi fotografijami, vse je na kvalitetnem papirju, format (12 X 17 cm) je priročen itd. Vodnik je sicer pisan v (enostavni) italijanščini, med tekstom pa se zelo pogosto pojavlja oznaka (v verzalkah) TA VISOKA ROSAJANSKA POT; šele v nadaljevanju je ALTA VIA RESIANA.
FRANCI SAVENC