Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Mično popotovanje na Visoke Ture

Iz časa/Jutro (1933): Ljubljana. 11. januarja 1933
Snoči je preskrbelo SPD planincem in prijateljem narave spet prav lep večer. Kot predavatelj je to pot nastopil domačin, naš neizčrpni humorist in že desetletja znani planinski pisatelj prof. Janko Mlakar.

Dvorana Delavske zbornice je bila kmalu po 20. zasedena do zadnjega kotička, tako da se je predavanje — za katero sicer ni treba, da bi bilo tako točno — začelo tudi brez običajne dovoljene zamude.
Po kratkem in jedrnatem uvodu, ki je kar pritegnil pozornost vsega občinstva, je predavatelj povedel poslušalce v najlepše skupine Visokih Tur in njihove najvišje vrhove. Pri opisu posameznih skupin se je posebno oziral na one, ki jih lahko in one, ki jih nikakor ne moremo videti z očaka Triglava, tako da je prav za prav sproti pripovedoval o razgledu s Triglava in o svojih večkratnih turah v te krasne gore med Pustertalom in dolino Salzacha. Opis je spremljalo nad sto slik, ki so druga prekašala drugo, čeprav se nekaterim pozna, da so že dalj časa na platnu.

Da je prof. Mlakar živahen govornik, pri katerem se nihče ne dolgočasi, je znana stvar. To pot je bil še posebno razpoložen in tako je publika skoraj med samimi posrečenimi planinskimi dovtipi in raznimi zabavnimi zgodbami s pota v dobrih dveh urah prehodila serijo grebenov, vrhov in ledenikov, ki jim je vsem res težko vedeti imena. Najprej smo bili na Hochgallu, pa mimogrede v Zillertalskih Alpah in kmalu nato ob vznožju kralja Visokih Tur, 3798 m visokega Velikega Kleka. Od vseh strani nas je predavatelj vodil na ta mogočni vrh, pod katerim je pred stoletji gotovo prebival naš rod. Saj je na poti do njega in povsod po onih krajih mnogo imen, ki so popolnoma slovanskega izvora (Pastirica, Molltal. Zirknitzertal itd.). Z zgodovino prvih naskokov na Veliki Klek je tesno združena zgodovina male vasice ob vznožju Heiligenbluta, odkoder so se začenjale prve ture in odkoder vodijo tudi sedaj najrazličnejša pota — kajpa tudi že avtomobilska — visoko gori nad najmogočnejši ledenik v Zahodnih Alpah Pastirico. V Heiligenblutu počivajo tudi številne žrtve, ki so ob osvajanju kralja Visokih Tur omahnile v večnost.

Z Velikega Kleka nas je predavatelj spremil na divni Sonnblick z znamenito meteorološko postajo, dalje na Wiesbachhorn in končno v Ankogelsko skupino.
Tudi vse te gore so divje-romantične, vklesane v večen led in sneg ter posejane s krasnimi planinskimi domovi, kjer se turist po napornih turah spočije in v miru uživa krasote božje narave, visoko v gorah in daleč od vsakdanjega šuma. Tam gori se je navžil vedrega duha in zlatega humorja vsak in zato ni čudno, če se gospod predavatelj tako živo spominja številnih veselih zgodbic, ki so ga spremljale na teh turah. Malo tega duha in humorja je ostalo predsinočnjim v dvorani Delavske zbornice in poslušalci so bili zanja g. Mlakarju zelo hvaležni. Za ljubitelje narave in planin so takšni večeri samo preredki in bi si jih želeli več!

Jutro, 12. januar 1933
 

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti