Delo, Šport: ... Nova smer v steni Babna nad Ospom

Tržaška plezalca lesu in Pezzolato sta zamenjala svedrovce v starih športnih smereh in opremila nekaj novih; tehničnih smeri se nista dotaknila
Letos spomladi sta tržaška plezalca Paolo lesu (avtor novega vodiča po plezališčih v okolici Trsta) in Paoio Pezzolato (soavtor Tržaške zajede in večine novih smeri pod Napoleonsko cesto) preopremila in prevrtala nekaj starejših in navrtala več novih smeri v steni Babne nad Ospom.
Ta stena je bila zadnje čase malce pozabljena in so jo obiskovali predvsem avtorji in ponavljala težkih tehničnih smeri. Slednjih se avtorja nista dotaknila, da ne bi prišlo do neljubih konfliktov, sta pa prosila za točne informacije o poteku in opremljenosti teh smeri ter morebitno dovoljenje za prevrtavanje (oba bosta prisotna na konferenci o plezališčih v Ospu).
Tržačana sta prevrtala že splezane smeri, ki niso bile zadovoljivo opremljene, druge pa sta pustila. Tako sta npr. preopremila Hard rain s polimanimi vložki (takšnimi kot so v Glinščici ali na Costieri), vendar sta vmes pustila nekaj dobrih originalnih klinov, da si lahko z njimi pomagaš preko najtežjih mest; prevrtala sta vse tri raztežaje Stebra jutranje zvezde in na stojišča namestila verige, obenem opozarjata, da je treba pri spustu po smeri pazljivo zanihati od drugega na prvo stojišče in priporočata uporabo šestdesetmetrske vrvi, navrtala sta drugi raztežaj (desne) ženske polfinalne smeri, in célo smer poimenovala Mirage. Ta raztezaj še ni bil prosto preplezan, menita pa, da so težave v okviru osme stopnje - 7a.
Vse te smeri so zdaj opremljene s polimanimi vložki (lim Hilti) ali vložki Hilti HSA M-10 in ploščicami, na stojiščih pa so verige z vponkami. Ves material sta kupila sama. Imena smeri so napisana ob vznožju (vsaj nekatera), skico pa lahko dobite pri gospe Elici v Ospu. Vse nove smeri so na desni polovici stene, saj je tu skala boljša in lepša; večina jih je navpičnih ali rahlo previsnih, pri vsem pa je važna predvsem raba nog (tako da so primerne za »nabiranje feelinga«). Ker so težke do 7a in so vse dobro navrtane ter je pri vseh vrnitev čez steno možna z abzajlom, so primerne tudi za najmlajše in tiste, ki se prvič lotevajo več raztežajev; so pa tudi užitek in poslastica za tiste, ki kaj dajo na dober in čvrst apnenec in radi v večernem soncu visijo na štantu nekje nad Ospom. Obilo zabave in plezalskih užitkov vam voščita avtorja iz dežele Laške.
Od leve naproti desni je dvanajst smeri, od teh dve smeri po tri raztežaje, tri po dva raztežaja (od teh ena z dvojnim drugim raztežajem - Le tapis volant 1) Pretty baby 6a+ (25 m) 6c (30 m), 6a (25 m); 2) Leva moška polfinalna 7a; 3) Desna moška polfinalna 6c; 4) Le tapis volant 6b (25 m), 6a (20 m) in Levo Belle epoque 6a+ (20 m); 5) Leva polfinalna ženska 6a; 6) Mirage 6a (25 m); (7a; 15 m); 7) Chat noire 6a+; 8) Hard rain 6b+ (25 m), 6c (25 m); 9) Pozione magica 6c; 10) Le plaisir de la soir 6a+; 11) Steber jutranje zvezde 6b + (25 m), R2 7a (25 m), R3 6c (20 m).

ERIK ŠVAB

Odprava K2 '93 iz baznega tabora
Himalajska odprava, ki je osvojila drugi najvišji vrh sveta, sredi julija doma
LJUBLJANA - Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je dobila iz Islamabada sporočilo, da so prvi trije člani naše odprave K2 '93 zapustili bazni tabor 20. junija. S helikopterjem so v Skardu odleteli zdravnik Damjan Meško in Boris Sedej ter Zvonko Požgaj, ki sta na gori dobila lažje omrzline. Tri dni kasneje je odšel na pot tudi vodja odprave, da organizira transport, najame nosače... Tega dne pa se je na vrh povzpel še Anglež Charman, ki je bil eden izmed štirih pridruženih članov odprave. Šved pa je moral odnehati malo pod vrhom. Z njima je bil tudi Davo Karničar, ki pa je več ur zaman iskal smuči (v načrtu je imel smučanje z vrha K2 in v času prvega poskusa je smuči že pritovoril na višini 8200 m), potem pa je vodja odprave Tomaž Jamnik zahteval, da se umakne. Nezadržno se je bližalo slabo vreme.
Preostali člani odprave K2 '93 bodo bazni tabor zapustili v sredo 30. junija (v njem so bili več kot mesec dni, od 25. maja). Okoli 7. julija naj bi bili v lslamabadu in sredi julija doma.

GORA GORA - K2 je z 8611 m drugi najvišji vrh sveta. Prvi resnejši poskus povzpeti se nanj je 1902 opravila mednarodna odprava pod vodstvom Eckensteina, prvi pristop pa pripada A. Compagnoniju in L. Lacedelliju, ki sta se na vrh povzpela (po t. i. Abruškem grebenu) 31. julija 1954 kot člana italijanske odprave, ki jo je vodil A. Desia. To smer - nekateri ji pravijo kar Italijanska - je ponovila tudi naša odprava. 13. junija so se, kot vemo, na vrh (iz T4, 7850 m) povzpeli Hrvat Stipe Božić, naša dva Viki Grošelj in Zvonko Požgaj ter Mehičan Carlos Carsolio.

(Arhiv: Franci Savenc)

V Avstriji in Logarski dolini
Člani AO Impol Marjan Freier, Dušan Cvetko, Blaž Pišek, Viktor Matičič, Mira Zorič in Rudi Lončarič so v Rotelstéinu ponovili Jagersteig (V+, A1, 200 m), Marjeta Leva in Mira Zorič pa Deželo smehljaja (VI, 200 m), kar je verjetno prva ponovitev kakšne ženske naveze. Marjeta in Vlado Leva sta v Rote Wand ponovila Ognjeno ptico (VI), Mira Zorič in Rudi Lončarič pa Flugsandpfeiler (VI+) in Spekulatis (VI-).
Mlajši člani so plezali predvsem v Kotečniku. Štirinajstletni Primož Pišek je preplezal Herkulesa (VIII+), njegov vrstnik Miha Homar pa na pogled Štronca (VII+) in v tretjem poskusu Zacoprani buhtl (VIII). Blaž Pišek je splezal Petra Pana (VII-), Tomi Aurednik Bambus (VIII-), dvanajstletni Boštjan Potočnik pa Strica Skopušnika (VII).

(AB)

Hillova in Hirayama v Kranju
Na Rock Mastni v konkurenci tudi Natalie Richer, Luisa Iovane, Marietta Uhden, Francois Lombard, Elie Chevieux in vsa elita slovenskega športnega plezanja - Začetek 2. julija ob 19. uri

VELEMOJSTER PLESA PO KONICAH PRSTOV - Nastop Hirayame na svetovnem prvenstvu 1991

KRANJ - Športna zveza Kranj se v sodelovanju s Tomom Česnom že nekaj mesecev zagnano pripravlja na svojo veliko tradicionalno športnoplezalno prireditev. To bo že šesti tovrstni spektakel, četrtič pa bo na skoraj petnajstmetrski umetni plezalni steni v Kranju nastopilo tudi lepo število svetovnih zvezd plezalnega cirkusa.
Že tretjič se je vabilu odzvala najuspešnejša plezalka na svetu, Američanka Lynn Hill. Njena lanskoletna izjava »V Kranj bom vedno rada prišla ...« se je kljub njeni zaključni tekmovalni karieri izkazala za resnično. Spet si bomo lahko na lastne oči ogledali mojstrstvo dvaintridesetletne Kalifornijčanke, prve plezalke, ki je preplezala zgornjo deseto stopnjo, štirikratne zmagovale Rock Mastra v Arcu in zmagovalke svetovnega pokala v letu 1990. Tudi Luiso Iovane kranjsko občinstvo že dobro pozna. Od samih začetkov tekmovalnega plezanja pa do danes je Zgovorna Italijanka nepogrešljivo ime prve deseterice športnih plezalk, ki redno posegajo po najvišjih mestih. Na letošnjem svetovnem prvenstvu je zasedla sedmo mesto. Novi imeni, ki se bosta letos pojavih v Kranju, sta Francozinja Natalie Richer in Nemka Marietta Uhden.
Med obe izkušeni tekmovalki tudi v svetovnem merilu, pa lahko dodamo tudi našo najuspešnejšo plezalko Metko Lukančič, državno prvakinjo, ki je letos na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku zasedla odlično petnajsto mesto ter že velikokrat osvojila točke svetovnega pokala. Najmlajša udeleženka Mastra v Kranju bo domačinka Nevenka Osredkar, lanskoletna mladinska državna prvakinja.
Med moškimi tekmeci bo verjetno največ pozornosti ponovno pritegnil Japonec Yuji Hirayama. Veliki umetnik tega športa je lani navdušil z izvirnim načinom plezanja, pozabaval gledalce z izjavami, izgovorjenimi, v polomljeni angleščini, ter se po naše zahvalil za odlično organizacijo. Svetovni podprvak izpred dveh let, zmagovalec predlanskega Rock Mastra v Arcu, tretjeuvrščeni na letošnjem svetovnem prvenstvu in drugi plezalec sveta je prav gotovo favorit kranjske tekme.
Tudi drugi tekmovalci ne zaostajajo veliko, tako da lahko pričakujemo zagrizen boj za lovoriko. Lani so na najvišji stopnički stali kar štirje plezalci: Tribout, Slabe, Hirayama in Lombard. Tokrat pa bo organizator ob morebitnem izenačenem rezultatu izvedel superfinale. Ponoven nastop Francoza Lombarda, najuspešnejšega tekmovalca iz Italije Luca Zardinija in mlade švicarske zvezde Elieja Chevieuxa bo paša za oči vseh ljubiteljev plesa po konicah prstov. Piko na i bodo dodali še slovenski plezalci. Za Tadeja Slabeta bo to po poškodbi prva tekmovalna preizkušnja, drugi: Matej Mejovšek, Vili Guček, Aljoša Grom, Marko Lukič in Luka Zaplotnik pa so po uspešnih nastopih na vseh mednarodnih in naših tekmovanjih ter treningih v plezališčih prav gotovo dobro pripravljeni.
Tekmovanje Rock Master '93 bo v petek, 2. julija, na umetni steni ob bazenu športnega parka v Kranju, z začetkom ob 19. uri.

NUŠA ROMIH

Dnevnik smučanja
V zadnji številki münchenske revije Bergsteiger je posebej poudarjen članek — pravzaprav povzetek dnevnika - francoskega alpinista Pierra Tardivela »prvega človeka, ki je smučal z južnega vrha (8770 m) Everesta«. Iz zapisanega je razvidno, da je potreboval sedem ur (27. septembra 1992) za vzpon od T4 (8000 m), tri pa za spust do baznega tabora na 3600 m. Med veliko lepimi fotografijami jih je večina z vzpona, prava smučarska (ki so si jih poznavalci tovrstnega alpinizma najbolj želeli videti) pa je pravzaprav le ena: fotograf pač ne more biti vedno poleg.

(F. S.)

Prvi Rock festival
Pri VauDeju in Rotpunku organizirajo 10. in 11. julija prvi Rock festival v Tettnangu nad Bodenskim jezerom med Friedrichhafnom in Ravensburgom. Festival se bo začel ob treh popoldne s plezalsko predstavo na umetni steni, nadaljeval s tekmo itd. S seboj velja prinesti šotor in spalno vrečo. Informacije dajeta Martin Fickert (VauDe) tel. 07542/530638 in Timo Marschner (Rotpunkt) tel. 07151/ 999024.

(A. B.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Preplezala Valček v Završnici
Miha Kajzelj (AK Vertikala) in Bojan Počkar (AO Železničar) sta 6. junija verjetno prva ponovila smer Valček (VIII+) v plezališču pri Završnici, v katerem je večino smeri opremil Benjamin Ravnik. Valček je ena izmed najdaljših smeri v tej steni in poteka v njenem desnem delu. Dolga je pet raztežajev in visoka približno 60 metrov. Ocene po raztežajih so te: VIII, VIII+, VII+, VIII-, VIII/VI.
Počkar in Kajzelj se z oceno strinjata. Počkar je drugi, najtežji raztežaj (previs) preplezal z rdečo piko, drugje štiri pa na pogled. Plezala sta štiri ure, ponavljalcem pa priporočata, naj v izogib vročini v smer vstopajo zjutraj. Smer sta ovrednotila kot lepo, z ostro skalo, le nekateri prehodi so nepregledni.
Miha Kajzelj (AK Vertikala) pa je v Retovju pri Vrhniki preplezal Pokrajculjo (8a).

(AB)

Dve odpravi v Ande
V četrtek, 24. junija, sta v perujske Ande odšli dve odpravi: društvena odprava AO Ljubljana-matica, v kateri so Pavle Kozjek, Gregor Kresal, Boštjan Ložar, Borut Naglič, Sebastijan Semrajc in Tomo Sbrizaj ter meddruštvena odprava, v kateri so Marjan Kovač (AO Mengeš), Tomaž Petač (AK Vertikala), Jasna Bratanič, Katerina Trontelj, ki ima smučarske cilje, Dušan Pichler in Tomaž Klinar (vsi AO Akademik). Tik pred odpravo je Marjan Kovač s Klavdijo Hren preplezal Centralno v Planjavi (VI+), s Tomažem Petačem pa Lahovo in Kramarjevo v Vežici. V Retovju je splezal Jazz (7b+), v Bohinjski Beli Lady (7a+/7b) in Poezijo (7a, fleš), Marjan Kovač se za sponzorstvo pri odpravi zahvaljuje Maximarketu in domačemu društvu AO PD Mengeš.

(AB)

Velikopotezno prečenje
Ekipa španske televizije Antonio Trebado, Jose Luis Fernandez in José Carlos Taniayo, ki jih je spremljal znani bariloški andinist Sebastian de la Crud, je v dneh od 28. februarja do 24. aprila letos prečila Južni Patagonski led, od zaliva Baker do fjorda Ultima Esperança v Južnem Čilu. Od skupno 53 dni, kolikor so bili na poti, pa so bili aktivni le 22 dni, ves drugi čas so čakali (večinoma na boljše vreme). Na najožjem predelu, zahodno od zaliva Mayo velikega Lago Argentino, kjer je v Kordiljera stisnjena in silno plazovita, so uporabili za prevoz helikopter v razdalji sedmih kilometrov. In na poti so imeli nekaj depojev s hrano in gorivom. Sicer pa so prečili na smučeh, vsak pa je za seboj vlekel posebne sani s 100-120 kg tovora, zračna razdalja prečenja je nekako 400 km.
Tri tedne za njimi so prečenje začeli tudi čilenski alpinisti. Odpravili so se iz fjorda Ultima Esperanza, se povzpeli po ledeniku Balmaceda in — pravijo, da bodo oni prvi, ki bodo prečili Južni led v celoti, čeprav bo razlike le kakih 20 km. Seveda pa je še veliko vprašanje: jesenski čas je za prečenje v marsičem bolj sitno, res pa je, da se jim ne bo treba ubadati n.pr. z dežjem, saj bo le - snežilo.

FRANCI SEVENC

V Karnijskih Alpah
Pripravniki AO Nova Gorica so 19. junija plezali v Karnijskih Alpah v zadnjem času precej obiskanem plezališču na prelazu Plöcken oz. Monte Croce Carnico na avstrijsko italijanski meji. Tu je okoli pet apnenčastih sten, visokih od sto do dvesto metrov, ki so obrnjene proti jugu in je v njih mogoče plezati že zgodaj spomladi. Nekatere od njih so opremljene s svedrovci, dobro navrtane pa so vse kratke športno plezalne smeri. Novogoričani so plezali v Panetoneu: Zlatko Koren in Marko Krašan sta ponovila smer De Rovere-Mancini-Cucci (V, 250 m), Vasja Kolavčič in Peter Stefančič pa isto smer z izstpno varianto (VI—, AO/V, 250 m). Koren in Krašan sta istega dne ponovila še De Rovere-Mancini-Cucci (V, 250 m), Vasja Kolavčič in Peter Stefančič pa isto smer z izstopno varianto (VI-, AO/V, 250 m). Koren in Krašan sta istega dne ponovila še De Rovere-Mazzilis-Mancini (V, 250 m). Pravijo, da gredo smeri v Panetonu po počeh in vodnih žlebičih v odličnem pakleniškem apnencu.

(AB)

Nova izdaja enciklopedije
Encyclopaedia of Mountaineering Walta Unswortha in založbe Hodder & Stoughton, je doživela tretjo izdajo. S 383 stranmi, številnimi skicami in črnobelimi fotografijami je za ceno — pa ne le po ceni reklam — najboljša »ta hip«. Od druge izdaje, ki ima letnico 1977, je doživela številne popravke in dopolnila, precej so dopolnili biografski del, pa tudi opise gorstev.

(F. S.)

Bitka za Nanga Parbat
Bitka za Nanga Parbat Svetoslava Koleva, ki je izšla v Sofiji pri založbi Medicina in fizkultura, je še ena izmed monografij himalajskih gora. Čeprav ni grafični izdelek, kakršnih smo sicer vajeni in se pregled konča že z letom 1987, je to prava zakladnica podatkov; pozna se, da avtor tako ah drugače obvlada kar 40 jezikov (povsem solidno tudi slovenščino). Med stotimi (točno) podrobno opisanimi odpravami je tudi prva naša, ki jo je na goro vodil 1985. Janez Skok.

Tudi to zrcali naš alpinizem
Načelnik Komisije za alpinizem PZS je pred dnevi v Mengeško kočo pozval vse načelnike slovenskih AO, AS, SPO, PK, AK ... da bi pregledali dosedanje delo, program za letos in obravnavali vlogo KA, potrdili Podkomisijo za vrhunski alpinizem ter — se pomenili o vseh drugih stvareh, ki nas težijo.
Kljub temu, da so bila vabila razposlana pravočasno, so se sestanka udeležili le predstavniki 11 (enajstih!) ko-lektivov, čeprav naj bi jih bilo po podatkih KA v Sloveniji 45 (neuradno jih je še nekaj več). Ravno toliko, kot je bilo prisotnih gostov ter članov KA oz. podkomisij.
Tak zbor je seveda po vseh pravilih neregularen, edino tako pa lahko ovrednotimo tudi diskusijo, ki se je kljub vsemu čez čas le nekoliko razvila. Ni bilo namreč pripravljenih nobenih gradiv, znan ni bil niti datum zadnjega zbora načelnikov (bil pa je že davnega 11. 12. 1990) in še marsikaj je ostalo nedorečenega: od sestave podkomisije, ki naj bi jo zbor potrdil do (sedaj veljavnega) pravilnika.
Z ugotovitvijo, da je organiziranost slovenskega alpinizma na psu, pa se menda nekateri še vedno ne strinjajo. Toda parola ki jo postavljajo temu v bran - Odkod pa potem uspehi, slovenski alpinizem je ja v svetovnem vrhu ...!? - žal nima realne vrednosti. Za to — preprosto povedano — ni ne konkretnih podatkov, ne koleracij. Kako naprej?

Vzponi Domžalčanov in Kamničanov
Konec maja sta Janez in Dušan Cerar (AO Domžale) preplezala Amonit v Koglu (VIII-). To je verjetno tretja ponovitev; prvo sta opravila Matjaž Jamnik in Bojan Počkar, drugo pa Marko Prezelj in Matjaž Wiegele. Janez Cerar je plezal na pogled, Dušan Cerar pa na težjih mestih tehnično. Ponavljalca se strinjata z oceno prvih plezalcev. 20. junija pa sta Vežici ponovila prvi raztežaj Pasje (VIII), potem pa sta vzpon nadaljevala po Kramar-Močnikovi (VII).
Že pred časom so v Arcu plezali člani AO Domžale. Jone Hribernik in Robi Poličnik sta ponovila Rizzi e Capricci (7a, 100 m), Jone Hribernik na pogled. Klemen Mali in Jone Hribernik sta ponovila znano Zanzaro, Hribernik na pogled, Mali pa se je na lažjem mestu enkrat prijel za klin. Smer ima enajst raztežajev: eden je 7a, dva 6c, eden 6b+, štirje so 6b, eden 6a in dva lažja.
V Mišji peči je Uroš Perko ponovil Strta srca (8a+), v Vipavski Beli pa Sivozeleno nezaupanje (7c). Matjaž Wiegele je v Kotečniku ponovil Guernico (8a), Asterixa (7c) in Črnobeli blues (7c).

(AB)

Za boljšo turistično ponudbo
V turistično ponudbo Bohinja so se vključili tudi člani domačega alpinističnega odseka. V soboto, 26. junija je bila Pod skalco namreč otvoritev Plezalne šole. Na novo so opremili skrajno desni del stene, tako da sedaj na voljo že smeri od IV. stopnje dalje (do najtežjih!). Skala je trdna, oprimki zanesljivi ... In pod temi smermi je montažna brunarica, kjer bodo imeli shranjeno opremo. Sposoditi si bo mogoče vse, od plezalk do čelade. Za varovanje pa bodo poskrbeli člani AO Bohinj, ki bodo prek sezone na razpolago tako za individualni kot skupinski poduk iz plezanja.

(F. S.)

Novosti Planinske založbe
Planinska založba PZS je izdala novo — prirejeno izdajo »Dnevnika s Slovenske planinske poti«, ki pa ima seveda tudi prostor za žige z »Razširjene slovenske planinske poti.« Za prvo jih |e treba zbrati 69, za drugo pa 35.
V tisku pa je tudi že peta izdaja planinskega vodnika Tineta Miheliča »Julijske Alpe,« ki bo naprodaj predvidoma že sredi julija. Četrti izdaji iz lanskega leta bo podobna le na prvi pogled. Bo namreč nekoliko debelejša, na platnicah pa sta nova motiva. Prvič (v tej seriji) so — za boljšo orientacijo - vključene panoramske skice, dodana je grebenska skica s prikazom pokrivanja Julijcev z našimi planinskimi kartami, popravljena prenekatera nedoslednost in tudi popravkov ni bilo malo.

(F. S.)

Kaj pa konkretni rezultati?
Predsedstvo PZS sicer menda že nekaj časa organizira sestanke s predstavniki »vrhunskih« alpinistov, toda konkretnih rezultatov ni. In če bodo reševali le »spor« s KOTG, najbrže sploh ne bo veliko haska. Do njega in javnih polemik o kompetentnosti odločanja (in žal tudi pranja umazanega perila), pa morda niti ne bi prišlo, če bi le pravočasno poslušali opozorila ali pa bi vodstvo slovenske planinske organizacije bolj spremljalo delo svojih organov.
Morda pa bo reševanje nakopičenega kaj pospešila »kriza«, ki jo lahko povzroči ostavka načelnika KA Braneta Žorža in polom na zboru načelnikov? Da ne bomo vsi skupaj še naprej čakali, da se bo »zgodil« slovenski alpinizem? »Nakladanje« o potrebnosti osamosvojitve, celo odcepitve od PZS, pa o skorajšnji novi Skali, razprave o SAK, Slovenskem alpinističnem klubu in ne vem kaj še vse, kot kaže, ne pomaga prav veliko.
»Če bomo vedeli, da se bo delil denar, da se bo odločala naša usoda, bomo prišli vsi, še več kot samo po eden iz odseka«, smo lahko slišali na Gobavici. Toda če bo šlo tako naprej, ne bo kaj deliti, najprej bo treba kaj ustvariti!
Brez pravega odgovora je ostalo tudi vprašanje: zakaj se slovenski alpinisti tako uspešno »odpovedujejo« pomoči starejših, izkušenejših? Tistega, kar v drugih organizacijah opravljajo starši tekmovalcev, nekdanji športniki in somišljeniki - če je le primerna vsklajenost in jasna opredelitev nalog - za alpiniste pač ne bo opravil noben, še tako dober profesionalec.

FRANCI SAVENC

Pregled '92 v Vertical tudi z našimi
Dominique Vulliamy-Lanctot o vidnih lanskih dosežkih našega alpinizma
Tudi pregled pomembnejših alpinističnih dosežkov lanskega leta, ki ga je za letošnjo aprilsko številko revije Vertical pripravila sekretarka uredništva Dominique Vulliamy-Lanctot, ni brez vidnih zabeležk o uspehih naših alpinistov. Vsega je kar deset bogato ilustriranih strani. Prvega med našimi je (februarja) omenila Tadeja Slabela in njegov prvi vzpon po smeri Za staro kolo in majhnega psa; ni kaj, prav zanimivo zapisano! Marca sta omenjena Kešnar in Prezelj z vzponom v J steni Marmolade. Izostal ni poskus Furlana in Počkarja v V steni Vzhodne Kumbakarne ... Avgusta so predstavljeni prvenstveni vzponi Kneza in Svetičiča v Marmoladi (jih pa precej bolj podrobno, celo z vrisi na fotografijah predstavlja japonska revija Iwa To Yuki). Od treh prostih ponovitev Bergantove v Steni je žal omenjena le zadnja (Česen s Štremfljem). In oktobra seveda Menlungtse. Posebej je omenjena sezona v Avstraliji, v pregled pa so vključeni tudi dosežki Lukliča. Vseskozi brez spodrsljajev o Jugoslovanih, jugoslovanskih alpinistih ipd. Nasprotno, tudi v tem sestavku je večkrat zaslediti, da Jugoslovanske smeri prevedejo v slovenska dejanja.

(F. S.)

Moj svet gora Y. Shirakawa
Državna založba Slovenije je izdala fotomonografijo Yoshikazu Shirakawe »Moj svet gora« — še eno izjemno zbirko reprodukcij fotografij gorskega sveta. V njej so posnetki iz Himalaje, Hindukuša, Alp, japonskih gora in Aljaske, večinoma barvnih, črnobele so pravzaprav le dopolnilo, da so pravzaprav le dopolnilo, moči. Velik format (24 cm x 31 cm), 239 strani s prek sto reprodukcijami (veliko dvostranskih!), tekst je prevedel Božidar Lavrič, uvod je izpod peresa Toma Česna, likovno jo je uredil Vili Verhovec, natisnili so jo v Milanu, cena na našem tržišču (izšla je namreč že v številnih državah) pa je 5398 tolarjev.
To so le osnovni podatki, knjigo pa bo potrebno temeljito proučiti, da jo bomo lahko realno ovrednotili (absolutno in v primerjavi z doslej izdanimi, ki jih pravzaprav niti nimamo malo). Yoshikazu Shirakawa (rojen 1935) je namreč avtor svetovnega slovesa, ki je z odpravami spoznaval že gorstva 35 držav. Je dobitnik številnih priznanj, 1981. mu je American Photographic Association podelila naziv »Fotograf leta«. Najnovejša planinska edicija je tudi grafično odličen dosežek.

FRANCI SAVENC

Argentinski himalajizem
Čeprav so bili Argentinci med prvimi, ki so se vključili v sistematično alpinistično obdelavo Himalaje (prva odprava si je 1954. izbrala Daulagiri, z njo pa je bil naš rojak Dinko Bertoncelj), posebnih uspehov v njej doslej niso dosegli. Šele 1991. se je na Daulagiri (ki je bil največkrat njihov cilj) s Španci povzpel Lito Sanchez. Isti se je letos pozimi — spet s Španci — februarja povzpel še na Čo Oju. Letos spomladi sta se potem Mendožana Daniel Alesio in Mauricio Fernandez kot člana angleške odprave na ta vrh povzpela še enkrat in - 22. maja 1993 je uspelo tudi prvi argentinski odpravi. Na vrh Šiša Pangme sta se povzpela Nicolas de La Cruz (brat bolj popularnega Seba, oba pa imata po materi, tako kot tudi njun brat Manuel, oskrbnik Freyeve koče nad Bariločami, švicarske potne liste) in Marcos Coach.

FRANCI SAVENC

Alpinistično smučanje vzbuja pozornost
Še o smukih Marka Čara in Simona Čopija - Dejan Ogrinec in Andrej Zorac v V. Turah
Pred tednom dni smo poročali o smukih Marka Čara in Simona Čopija, ki so med poznavalci vzbudili precej pozornosti. Zato podatke dopolnjujemo še z ocenami, ki smo jih našli v vodniku Anselma Bauda Les Alpes du Nord a Skis, ki je izšla pri založbi Denoêl v Parizu. Couterov ozebnik v Vertu je opisan predzadnji, 99. in temu tudi primerno ocenjen (VI, 1200 m). Gervasuttijev v Mt. Blanc du Taculu je ocenjen s VI—, 700 m, SV stena Les Courtes pa s V, 800 m.
Dejan Ogrinec (AO Črnuče) in Andrej Zorčič (Akademski AO) pa sta se ponovno odpravila v Visoke Ture. 17. junija sta bila pod S steno Sonnblicka (3105 m), v kateri sta želela presmučati strmi Direktni ozebnik. Toda razmere s bile povsem nemogoče: ozebnik je zapiral skalni skok, v njem pa so bili več metrov globoki jarki, ki so jih izdolbli plazovi in kamenje. Prihodnji dan sta zato presmučala ozebnik v desnem delu stene, tistega, ki grezi s škrbine Pila-tuscharte na sever. Visok je 500 m, ocenila pa sta ga s V—; razmere so bile dokaj ugodne, le zgoraj je bil sneg leden.

FRANCI SAVENC

Iz AO Rašica
Jure Golob je 9. junija z M. Ocepkom opravil prvo prosto ponovitev smeri SIDA v Vršičih (VI, A3; vodi po sistemu poči v s tebru levo od Lukmanove). Prve tri raztežaje je plezal na pogled, smer pa ocenil po raztežajih: VI+, VIII/VIII, VII+/VII, VIII+. Ponavljalcem priporoča komplet metuljev in zatičev dva »jeseničana«, za zadnji raztežaj (»Varovanje na ključnem mestu je bolj žalostno.«) pa še krempeljc. Skala je razen na nekaj mestih odlična, stojišča pa opremljena.
Matevž Kramer, Mateja Pate in Grega Sluga so prosto ponovili Šarino poč. Jure Golob je PP tudi Zasavsko smer, v Črnotičah pa je najprej (v prvem poskusu) ponovil Gibanico (8a), nato pa z rdečo piko še Gangreno (8b). Rudi Grahek pa je preplezal Pokrajculjo (8a) v Retovju.
Miro Masnoglav in Matjaž Ocepek pa sta plezala v Franciji v Verdonu sta ponovila Serieux S'Absetenir (6b+, TD, 150 m), Dingomaniaque (6c+,TD+, 150 m), Le Rideaux de Gwendal (6c, A1, ED, 250 m/7b) in L'Ange en Decomposition (6c, AO, ED—, 100 m/7a). 19. in 20. junija pa v Julijskih Alpah še Vzdih (VII+) ter Bergantovo (VII-, A0).

F. S.

V predvrhu Jezerskega Stoga
Damjan Slabe in Mire Steinbuch sta 29. maja letos v JV steni predvrha Jezerskega Stoga preplezala še eno novo smer; kratko, v dobri skali, imenovano »Pizza za mamo«. Vodi — malo sem, malo tja — med JV razom in smerjo »Kontrast v jeseni«. (F. S.)

Nove višine vrhov v skupini Fitz Roy
Pred letom dni je argentinska vojska - točneje Instituto Geográfico Militar Argentino - pripravila nove (vojna tajna!) vojaške karte v merilu 1:100.000. Iz njih je med drugim razvidno, da je Chalten (Fitz Roy, forsirajo indijansko ime, za katerega pa nekateri trdijo, da sploh ni pomenilo gore kot take) visok 3405 m, Cerro Torre 3102 m, Auja Guillaumet 2579 m, Aguja Saint Exupery 2558 m ...

(F. S.)

Ummagumma - Nova tehnična smer v Osapski steni
Od srede septembra 1992 do 9. februarja 1993 je mlad tržaški plezalec Ivo Buda (letnik 1973, član AO SPDT Trst) z dvema soplezalcema splezal novo, zahtevno tehnično smer - Ummagumma - v steni nad vasjo Osp. Smer so splezali v več poskusih, vsega skupaj 10 dni in 55 ur efektivnega plezanja. Prve tri raztežaje je Budo varoval Tržačan Renzo Cortese, 4., 5., 6. raztežaj je Ivo splezal sam, zadnje tri raztežaje pa ga je varoval Renato Sitar. Preden se je lotil te smeri, je Ivo Buda avgusta in septembra lani v Ospu v navezi splezal smeri: Stara, Goba, Tržaška, Pajkova streha, Internacionala in Etiopski sindrom; solo pa Gobo in Staro.
Za svojo novo smer Ummagumma, ki je ocenjena A3, VI in poteka do sredine drugega raztežaja levo od Pajkove, jo nato prekriža in samostojno poteka do vrha med Pajkovo in Gobo, je šel v steno s soplezalcema 6 krat po en dan, enkrat pa 4 dni sam. Smer ima 9 raztežajev in je dolga 245 m ter je precej vijugasta, saj so bili izrabljeni vsi možni naravni prehodi. V steno so zavrtali 16 svedrovcev, od tega 9 na stojiščih, pustili so vse ploščice in 8 klinov. Za napredovanje je Ivo večkrat preluknjal sige in vtaknil pomožno vrvico, kjer ni bilo drugega, pa je izdolbel luknje za hudičeve krempeljce, ki jih moraš v smeri uporabiti kar 60 krat.
Za ponovitev smatra avtor potrebna dva plezalna dneva, 1 serijo friendov, 1 serijo zatičev, 15 pomožnih vrvic, krempeljce in par klinov: opis smeri in shemo se dobi pri gospe Elici Vehar v Ospu.
Avtor prosi ponavljalce, da pustijo smer opremljeno in ne vrtajo drugih svedrovcev, smer naj ostane takšna kot je bila splezana. Ta nova smer v znani osapski steni je dokaz, da so tržaški slovenski plezalci še aktivni in polni fantazije, saj sodi ta smer med najtežje v steni in je speljana tako, da najbolje izkoristi vse prehode, kijih ponuja skala. Upajmo, da bomo kmalu spet slišali za nov vzpon tega našega mladega in obetavnega alpinista.

(Erik Švab) (PD 25/2-93)

Sami so si pomagali
V naših alpinističnih kolektivih pošteno primanjkuje priročnikov, ki bi bili primerni za tečajnike, udeležence alpinističnih šol. Komisija za alpinizem PZS sicer že nekaj let obljublja »Alpinistično šolo« izpod peresa Antona Golnarja, toda po vsem sodeč ta priročnik tudi ne bo izpolnil pričakovanj večine; prej bo za inštruktorje kot novince. Kako potem?
V mariborskem alpinističnem odseku PD Kozjak sta se zavzela Branko Ivanek in Boris Strmšek (sodelovali pa so še Avberšek, Hansel, Hribar, Lesjak, Lorenčič, Novak in Puhmajer), rezultat tega pa je lična brošura in zadovoljstvo tako med udeleženci AŠ kot inštruktorji. Zaenkrat so jo le fotokopirah, zna pa se zgoditi, da bodo ugodili prošnjam drugih in jo izdali z nekoliko prirejeno vsebino (nevtralno, brez tistega, kar je pomembno le za AO Kozjak).
Poglavja: Zgodovina alpinizma, Vremenoslovje, Orientacija, Poznavanje gorstev, Prehrana, Nevarnost v gorah, Oprema, Priprava na vzpon, Ledna plezalna tehnika, Zimska plezalna tehnika, Prosto in sortno plezanje, Al-pinistično smučanje, izrazje, v dodatku pa še Vozli in Simboli (za risanje shem), ob tem, da niso pozabili niti na uporabljeno literaturo. Ne manjka skic in fotografij ... Skratka, napravili so doslej najkvalitetnejši tovrstni društveni priročnik in to v vsega dveh mesecih.

FRANCI SAVENC

Organiziranost je treba spremeniti
Ugotovitve z okrogle mize o aktualnostih in problematiki planinskega organiziranja, ki jo je priredil predsednik PD Kranj Franc Ekar
KRANJ - Sedanja organiziranost Planinske zveze Slovenije je neustrezna, ker onemogoča demokratično delovanje, daje prevelike pristojnosti posameznikom, ki nimajo pravega stika z neposrednim planinskim delom na terenu, predvsem pa planinskim društvom jemlje možnosti za vpliv na delo zveze in njene odločitve.
Taka je bila ugotovitev na okrogli mizi o aktualnosti in problematiki planinskega organiziranja, ki jo je sklical Franc Ekar, predsednik PD Kranj, udeležili pa so se je predstavniki nekaterih gorenjskih planinskih društev ter društva iz Celja in društva Ljubljana-matica, od predsedstva PZS pa Tone Škarja.
Iz razprave predstavnikov planinskih društev je bilo videti, da se stališča v osnovnih organizacijah planinske dejavnosti še zlasti razlikujejo od tistih, ki jih zagovarjajo v vodstvu zveze, na področju lastninjenja. V planinskih društvih opozarjajo na to, da večino planinskih postojank drži pokonci prizadevno delo društev, ki so v vzdrževanje in obnovo planinskih koč vložila veliko svojega dela in tudi finančnih sredstev. Zaradi tega bi bilo najbolj pošteno pa tudi najbolj smotrno, da bi društva postala lastnik planinskih postojank, s katerimi upravljajo, ne pa Planinska zveza Slovenije, kot zagovarjajo v njenem vodstvu.
Kot so poudarili na okrogli mizi, v vodstvu PZS spretno izkoriščajo dejstvo, da večina planinskih društev nima nobene visokogorske planinske postojanke in zato tudi ne pravega lastninskega odnosa do teh postojank. UO PZS je zato lahko sprejel stališče, da bi notranje planinsko lastninjenje ta hip pomenilo tvegano dejanje. Zato tudi zavira postopek lastninjenja v PD Celje in nekaterih drugih društvih.
Na okrogli mizi so precej pozornosti namenili tudi finansiranju planinske dejavnosti, še posebno pomoči sponzorjev. Med drugim so ugotovili, da je nedavna afera povzročila zlasti slovenskemu alpinizmu veliko škodo, saj so sponzorski stiki praktično prekinjeni, zato denarja na ta način sedaj ni mogoče nabirati.
Kar zadeva novo organiziranost, so menili, da bi bila ustreznejša oblika zveza planinskih društev, v kateri bi prišla do veljave stališča osnovnih organizacij planinske dejavnosti na terenu. Smotrna bi bila tudi razdelitev planinske dejavnosti po interesnih področjih, saj imajo na primer vzdrževanje planinskih postojank ali planinskih poti ter alpinizem ah športno plezanje zelo malo skupnega.

LADO STRUŽNIK

Otroški vrtec v planinah nad Bohinjem
VVZ H. C. Andersen dobil priznanje mladinske komisije PZS
LJUBLJANA - Oni dan so bili v šišenskem vzgojno varstvenem zavodu Hans Christian Andersen še posebej veseli, saj so jih iz mladinske komisije Planinske zveze Slovenije obvestili, da so med tremi dobitniki priznanja Mladina in gore za leto 1992. To priznanje mladinska komisija podeljuje za izjemne dosežke pri vzgoji in izobraževanju planinske mladine. Za priznanje je šišenski vrtec predlagalo PD Integral, s katerim sicer že dolga leta uspešno sodelujejo in s pomočjo katerega so Andersenovi malčki prerajžali že prenekatero, ne ravno lahko planinsko turo.
Kot nam je povedala mentorica športne in planinske dejavnosti v VVZ H. C. Andersen, Ivanka Vodnik, je prav te dni na planinskem taboru na planini Jezero letošnja prva izmena nadebudnih planincev, v štirih tednih pa se jih bo tam zvrstilo kar sto. In da ne bi kdo od nepoučenih staršev mislil, da otroci tam zabušavajo in da jim je dolgčas. Kje pa, trdo delajo, saj v enem tednu prehodijo poti do planine Laz, pa Viševnika, Pršivca, Črnega jezera, Komarče, Krštenice, ogledajo si tudi Sedmera jezera in Medvedjo jamo. Vmes pa jih vzgojiteljice in Integralovi vodniki navajajo na planinsko življenje, na opazovanje narave, orientacijo po kartah, hojo v navezi in po klinih, pa z lovci se srečajo ... Prelepo bi bilo, če bi se še drugi vrtci (in tudi marsikatera šola) zgledovali po tej šišenski ustanovi.

(U. Š.)