Delo, Šport: ... Proslavili jubilej Everesta

Britansko gorniško združenje je pretekli teden slovesno praznovalo 40-letnico prvega vzpona na Mount Everest (29. 5. 1953). Ob tej priložnosti je znani novinar in alpinistični pisec Peter Gillman izdal reprezentančno knjigo »EVEREST« s podnaslovom »najboljši spisi in slike iz sedmih desetletij človekovih prizadevanj. Knjiga velikega formata 22 x 33 cm se začne s predgovorom Edmunda Hillaryja in končuje z obširno statistiko vseh uspešnih vzponov, smrtnih nesreč, vzponov brez dodatnega kisika, ženskih vzponov, najstarejših in najmlajših uspešnežev ter s pregledom uporabljene literature (med njimi tudi Tone Škarja: »Everest«, MK 1981), Med 13 smermi najvišje gore sveta je tudi Zahodni greben, ki sta ga 13. 5. 1979 prva preplezala Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Osrednjo vsebino knjige sestavlja 36 izbranih člankov ali odlomkov iz del alpinistov. Na štirih straneh je iz naše knjige Everest vzeta pripoved Nejca Zaplotnika v prevodu Stanka Klinarja ter natisnjene štiri fotografije z vzponom in portreti.
Knjiga ima 208 strani, 250 fotografij, vezana je v platno in zaščitena z ovitkom, neobčutljivim za prstne odtise. Zares lepo delo, dostojno obletnice velikega dogodka, je izšlo pri založbi Little Brown hkrati v Veliki Britaniji in v ZDA. Maloprodajna cena je 35 USD. Ker je knjiga res dober in še najnovejši pregled 70-letnega dogajanja na »strehi sveta«, kjer je dostojno prikazan tudi slovenski delež, bo PZS sama ali s pomočjo knjigarn poskrbela, da bo nekaj izvodov naprodaj tudi pri nas.

(T. S.)

Brez sredstev za (so)finansiranje odprav
Načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva PZS Tone Škarja je moral pred dnevi še pismeno obvestiti vodje vseh za letos prijavljenih odprav, da bo KOTG v bližnji prihodnosti lahko pomagala le s priporočili (in seveda organizacijsko), ne bo pa mogla (so)finansirati odprav. V celoti so - pogodbeno, po dogovorih iz lanskega leta - namreč zagotavlja le sredstva za odpravo »K2 '93«. Za kritje rednih stroškov in prvih dveh odprav - Ama Dablam '93 ter Yosemiti '93 - pa že primanjkuje dva milijona tolarjev, poldrugi milijon pa jih bo potrebno zbrati še za tečaj v Manangu, za organizacijo katerega je naša organizacija obvezana s pogodbo.
Da bo podoba popolnejša, kaže dodati, da s sistemsko (od države) odobrenim denarjem za alpinizem upravlja Komisija za alpinizem PZS. Po »postavki 3. 1. 1. « (prednostni program priprav in nastopov), je - s pogodbo vezanih na Česna, Jamnika, Lukiča Oprešnika, Počkarja, Prapotnika, Prezlja, Slabeta, Svetičiča in Štremflja - tega pet milijonov. (Ob tem, da je za najbolj perspektivne odobrenih še dva milijona tolarjev, za prednostni program države članske reprezentance pa tri in pol ...)
Organizacijski krizi, ki se je pred javnostjo nedavno razgalila z znano »afero«, se je — po vsem sodeč — sedaj torej pridružila še finančna. Čeprav tudi v nekaj preteklih letih, ko je bila aktivnost sorazmerno zelo intenzivna in temu primerni tudi dosežki, denarja nikoli ni bilo preveč, je tokrat marsikaj drugače: med drugim so skoraj povsem razpadli stiki s sponzorji in teh ne bo mogoče kar tako obnoviti.

ALPINISTIČNE NOVICE

Alpinistična šola in alpinistični priročnik
Boris Strmšek poroča, da so v začetku aprila člani AO Kozjak začeli alpinistično šolo. Ob teorijskem delu so najprej vadili v skalah na Pohorju, pozneje pa so v Kotečniku že plezali smeri do sedme stopnje. Na tretji turi pa je petnajst tečajnikov z osmimi alpinisti odšlo v Grazer Bergland med Gradcem in Brückom. Tam je precej sten, ki so visoke do 350 metrov in smeri lepo urejene. Med osemindvajsetimi vzponi so zanimivejši Waschrumpel (V, 200 m), Hühnerleiter (V/IV, 180 m), Grastõter Diagonale (V-, 200 m). Na odseku pripravljajo tudi priročnik za začetnike, saj po mnenju Strmška te literature pri nas v zadnjem času ni dobiti. Skripto bodo izdali v kratkem, tako da jo bodo dobili vsi udeleženci pred koncem šole.
Člani so v zadnjem času ponovili te smeri: Tintenstrich (VI, A1, 300 m) v Rote Wandu Vlado Fras (AO Tam) in Peter Ferk, Roter Kamin v Ramperwurst pa Roman Kör in David Pogorelec.
5. junija pa odhajajo v Cordillero Real v Bolivijo trije člani odseka Peter Ferk, Andrej Jeler in Sašo Puhmajer. Med cilji sta Illampu in Murarata. Spremljal jih bo kipar in grafik Samuel Grajfoner, ki bo izdelal osnutke potopisa za grafični ciklus. Odpravi bodo pomagali Mura, Biromatik, Dravska tiskarna, Satex, IOI. Induplati, Okus, Caprice, Northland in Rašica.

Smučanje s Fuscherkarkopfa in Glocknerja
V soboto in nedeljo, 22. in 23. maj ja, sta Urban Golob in Iztok Tomazin smučala v skupini Grossglocknerja. Prvi dan sta se spustila po severni steni 3336 m visokega Fuscherkarkopfa (400 m, IV+, do 45-50°). To je gora na drugi strani ledenika Pasterze kot Grossglockner, severna stena pa je obrnjena v sosednjo dolino. Snega je bilo malo, predvsem je šlo za nov sneg na črnem ledu. Drugi dan sta smučala še s predvrha Glocknerja (oz. 50 metrov pod njim) v območju normalnega pristopa, spodaj pa po varianti po žlebu. Višinske razlike je 1800 m, razmere na smuku pa so bile idealne.

(AB)

Mednarodno srečanje alpinistk v Švici
Letos praznuje mednarodno združenje alpinistk RHM - Randez Vous Haute Montagues 25. obletnico ustanovitve, zato so se članice združenja lani V Val di Mellu dogovorile (predvsem na željo ustanoviteljic in ustano-viteljev), da naj bi se v počastitev jubileja ponovno zbrale v Švici.
Srečanje bo od 11.-18. julija 1993 z nastanitvijo v Meiringenu. Začetek je okvirno določen 11. junija med 10. in 11. uro na železniški postaji v Engelbergu. Prvi dan naj bi namreč preživele skupaj z ustanoviteljico sreča-nja baronico Felicitas von Reznicek. Naslednjega (ali pa še istega) dne naj bi se prestavili v Meiringen, turistični kraj, ki leži v centru prelepih plezalnih področij iz apnenca in granita, z možnostjo plezanja v velikih stenah ah v plezalnih vrtcih: Engclhomer-Wellhorn, Grimsel-Handegg, Wendestöcke-TcIlistock, Susten ...), prav tako pa predstavlja tudi izhodišče za številne klasične ture vzhodnega Berner Oberlanda.
Za vse nadaljnje informacije se lahko obrnete na Ines Božič Skok, tel.: (061) 344-000.

INES BOŽIČ

Bosa noga v Martin turnu
16. maja sta Miha in Mateja Peternel v Martin turnu v Kamniški Bistrici preplezala novo smer Boso nogo. Turn je stena v grebenu zahodno od Rzenika, v kateri so doslej verjetno samo tri smeri (v vodniku, ki je izšel leta 1987, sta opisani dve). Dostop k steni se začne pri domu na Kopiščih (pri gondolski postaji) in gre po lovski stezi najprej po levi strani grape, pred koncem pa po desni (45 minut). Smer gre večinoma kar naravnost po razu, na vstopu pa je klin. Visoka bo kakih sto metrov in dolga štiri raztežaje. Ocena ključnega mesta je VII-, ostalo od V do VI+. Skala je odlična, vsi potrebni klini ali svedrovci so zabiti, ponekod morda celo preveč na gosto. Ponavljala bodo rabili le en ali dva frenda okoli številke dva. Za sestop so urejeni abzajli.
Prva plezalca sta smer začela že septembra, končala pa maja. Vse kline in svedrovce sta zabila v napredovanju in jih pustila v steni. Nekaj dni pozneje sta smer ponovila Aleš Bjelčevič in Vlado Jurekovič, še isti teden Tomaž Klinar in Miha Oven, potem pa še Miro Masnoglav in Matjaž Ocepek.

V Rušah druga tekma za starejše kategorije
V soboto, 5. junija bo v športni dvorani v Rušah druga letošnja tekma Pokala Slovenije za starejše kategorije športnih plezalcev. Organizator in prireditelj tekmovanja je tokrat v sodelovanju z mariborskima alpinističnima odsekoma TAM in Kozjak, Podkomisija za športno plezanje pri PZS. Na novi umetni plezalni steni tako priča-kujemo nastop najboljših slovenskih članov in mladincev, ki se bodo prvič pomerili ob 10. uri, finalna preizkušnja najuspešnejših pa bo ob 15. uri.

(N. R.)

Plezalska šola za študente
Pred kratkim se je končal program športnega plezanja pri Študentski organizaciji univerze (ŠOU), ki ga je vodil Andrej Kokalj. Program je tekel od oktobra lani do aprila letos, udeležilo pa se ga je skupaj štirideset tečajnikov. Treninge so imeli na umetni steni na šentviški gimnaziji, v naravnih plezališčih pri Črnem kalu, Libojah, Preddvoru, Glinščici, Napoleonski cesti itd. pa so bili dvanajsetkrat. Aprila pa so imeli še dvajseturni tečaj na Turncu pod Grmado pri Ljubljani, kjer je devet tečajnikov opravilo izpit za pripravnike športnega plezanja, dva pa za športna plezalca. Med študenti je veliko zanimanja, zato utegne biti drugo leto ob podpori ŠOUa program razširjen.

A. B.

80 let Vlasta Kopača
Sedanji častni predsednik PZS Vlasto Kopač je bilo rojen 3. junija 1913 v Žireh. Za uradno planinsko zgodovino je pomemben kot organizator v predvsem alpinistično usmerjeni Akademski skupini Slovenskega planinskega društva leta 1937, kot predsednik Odbora za planinstvo pri Fizkulturni zvezi Slovenije - tako je pač takrat bilo organizirano naše gorništvo - v letih 1946 in 47, ter kot častni predsednik PZS od 1989 naprej. Miselnost arhitekta je videti v njegovem alpinizmu, saj se je z Borisom Režkom in Karlom Tarterjem v zadnjih predvojnih letih načrtno lotil zimskih vzponov, ki naj bi dvignili takratno nizko raven in usmerili naš alpinizem k višjim gorstvom. SZ greben Kočne, grebensko prečenje Brane, JZ greben Planjave, Grintovec z juga in vzhoda, SV stena Turske gore je samo nekaj prvenstvenih tur, kar naj bi bilo na koncu kronano z grebenskim prečenjem celotnih Kamniških Alp. Tudi tik pred vojno organizirana zimska alpinistična odprava Durmitor s prvimi zimskimi vzponi na nekatere najvišje vrhove je kazala na ambicije v prihodnosti. Prihodnost pa je vsem, Kopaču pa še posebej, za dolgo prečrtala vojna.
Najprej ilegalno delo 1941-1943, nato nemško koncentracijsko taborišče Dachau 1943-1945, dve leti svobode (vodstvo prvega povojnega alpinističnega tečaja, načrt bivaka pod Skuto, načelnik odbora za alpinistiko pri PDS in 1947 predsednik takratne slovenske planinske organizacije pri FZS) in zatem še 5 let tokrat našega domačega Dachaua. Potem dolgoletno delo v senci in polsenci, ko smo slovenski gorniki uživah sadove njegovega dela, za avtorja pa pač nismo vedeli. Najpomembnejša sta bila zemljevida Julijcev (1952) in Kamniških Alp (1954). Prvi je bil kmalu razprodan, drugi pa zaradi prevelike uporabnosti za morebitne sovražnike - imel je izrisane izohipse, vse studence in izvire, markirana in nemarkirana pota, gozdove in golicave — hitro prepovedan in umaknjen iz prodaje.
S tema zemljevidoma in panoramo z Grintovca sem se prvič srečal z Vlastom Kopačem, potem ob prebiranju predvojnega Planinskega vestnika, Planinske matice, povojnega Zbornika ter vmesnega glasila Gore in ljudje do ponovnega PV. Kar nekajkrat sem tam konec petdesetih let z Vlastom Kopačem sedel za isto mizo v Kamniški Bistrici in poslušal starožitne hribovske ljudske pesmi, preden sem zvedel, da je to »tisti« Kopač.
Zdaj bi lahko pisal o njem še kot o zbiralcu narodnega blaga (T. Cevc: Velika planina), arhitektu, urbanistu, oblikovalcu knjig, snovalcu zgodovinskih zbirk, a sem premalo poklican za to. Daleč največji vtis je name naredil kot človek, ki je vzel svojo usodo na rame in jo nosil, kot je najbolje čutil, da je prav. Vsi udarci življenja, razse-kana alpinistična pot, obsojen od nasprotnikov in svojih, človek s častmi in zadnja smet v človeškem podzemlju, nič ga ni odvrnilo od poslanstva; delati kar je prav in dobro in to kar najbolje. Delal je za druge, zanesel se je nase, na nezmotljivi notranji kompas. Zanj mirno lahko rečemo, da je »človek za vse čase«. Pokončen, ponosen, miren, zvest, dober. Nekaj trajnosti arhitekture je na njem. Časten častni predsednik Planinske zveze Slovenije.
Iskrene čestitke za navideznih 70, a v številkah resničnih 80 let.

TONE ŠKARJA

V zadnjih Alpinističnih novicah smo pozabili imenovati plezalca, ki je sam preplezal pet osmic v Kotečniku, Matica Jošta (AO Celje). Jošt je letos pozimi in spomladi soliral Čilija, Pink Panterja, Super sir, Zacopran buhtl (vse so VIII-) in Srebrno streho (VIII+/IX).

Alpinistični športno-plezalski razgledi, številka 41
Odslej se (na željo podkomisije za športno plezanje pri KA) revija imenuje Alpinistični in športno-plezalski razgledi. Od sodelovanja športnih plezalcev, od njihovih vsebinskih prispevkov pa je odvisno, ah bo njihova dejavnost dovolj zastopana v glasilu.
AR (najnovejša, 41. številka je že v prodaji) pa še v enem pogledu sledi duhu časa. Uvodničar (in urednik) Bine Mlač se ni mogel izogniti alpinistični aferi, ki se je začela na relaciji Česen - Grošelj in se razširila na odnose »stari - mladi« ali »vrhunski – ne vrhunski«. Mlač ugotavlja, da generacijski spori pravzaprav niso nič novega, da ni razlike med alpinistom v okovankah ali tistim v plezalskih copatah. Oba ostajata nepotešena »drevesna plezalca«. Nikdar ni bilo prostora in časa za strpnost, za odkrito priznavanje napak. Vse na tem planetu se začne in konča pri poštenju in denarju, sklene uvodničar. Tudi Marko Prezelj v zapisu Dan potem poziva: bodimo najprej pošteni ljudje, potem alpinisti in šele potem Slovenci. Na Prezljevo željo AR ponovno objavljajo skoraj 7 let star članek o tem, kako je Messner »izpregel«. Ni težko ugotoviti, komu od Slovencev je članek namenjen.
Intervju Mira Štebeta s Francijem Savencem je sicer nastal še pred izbruhom afere, kljub temu pa je zelo zanimiv, saj sodi sogovornik med naše najpomembnejše informatorje in kroniste alpinističnega dogajanja na Slovenskem in v tujini. Savenčeve ocene so podkrepljene z dejstvi in dolgoletnimi izkušnjami, predvsem pri (i)zbiranju gradiv. Njegov pogled na prihodnost našega alpinizma? »Bojim se, da je bil to že labodji spev. Preprosto ne vidim možnosti za nadaljnjo kakovostno rast ...«
Tokratni Veliki pionir v rubriki Mlača (pred kratkim je o nekaterih od njih izdal knjigo) za spremembo ni Evropejec. Njegovo ime (ne bomo ga izdali) je tesno povezano z Yosemiti, zato verjetno ne bo težko uganiti, za koga gre, četudi ne izdamo imena. Sicer pa je tudi v 41. številki AR veliko strokovnih prispevkov, skic in opisov nekaterih pomembnih prvenstvenih smeri, opozorimo pa naj na akcijski in finančni program KA in PŠP za letos.

MATEJ ŠURC

Mladi pajki že tkejo čvrsto svileno mrežo
Mladi športni plezalci napredujejo v velikih raztežajih - Premalo trenerjev in visokih sten
LJUBLJANA - Šel sem na steno kot četrti plezalec. Ko sem preplezal smer sem čutil, pravzaprav sem že vedel, da sem v zmagoslavju. Ko sem šel na podelitev, sem dobil diplomo in lep spominček. Ko sem prišel domov, sem atiju rekel: »Saj sem vedel, da bom danes prvi.«

PAJEK V STENI - V svilene niti so odete zlato lesketajoče se sanje, ko jih mladi pajek razkriva z božajočimi dotiki. (Foto: Stane Klemenc)

Tako se v glasilu radovljiškega športno plezalnega odseka svojega uspešnega nastopa spominja ciciban David Glivar. Zmage v športnem plezanju nizajo tudi njegovi starejši vrstniki v ostalih slovenskih klubih. Na mednarodnih tekmovanjih jih spremlja selektor mladinske reprezentance, 33-letni Leščan Blaž Jereb.
Nedavno tega ste se vrnili z meddržavnega pokala v italijanskem Bolzanu. Bo novi mladinski pokal le »muha enoletnica« ali nekakšna različica Alpe Adrie?
»Pobuda za mednarodno tekmovanje v Bolzanu je prišla iz naših ust, saj smo v sodelovanju z Italijo in Avstrijo skušali ustanoviti pokal ISA (Italija, Slovenija, Avstrija). Prireditelji prvega tekmovanja so povabili še Nemce in Hrvate. Slednji se klicu niso odzvali in tako v pokalu, ki je sedaj brez imena, sodelujejo štiri države.«
So slovenski fantje in dekleta skrivnosti športnega plezanja odkrivali v družbi vrstnikov iz ostalih evropskih držav?
»Za umetnost plezanja po gladki skalnati ali umetni površini z maloštevilnimi oprimki mnogi napačno razlagajo, da se je razvila iz alpinizma. K nam je prišla s 15 letno zamudo in tako so mladi plezalci pozno vstopih v stene tujih tekmovalnih plezališč. Čeprav delu z mladimi pozornost posvečamo šele zadnja tri leta, hitro napredujejo. Lanski premaganci so letos že zmagovalci, kar dokazujejo rezultati iz Bolzana.«
Devet kolajn iz Italije je torej znak napredka v našem plezalnem športu in ne posledica slabe konkurence?
»Na pokalu štirih držav so mladi plezalci potrdili zgornje besede. Mlajše deklice so »zavzele« zmagovalne stopničke: Rebeka Poček (Radovljica) najvišjo, Lenča Gradišar (Tržič) srednjo in Katarina Štremfelj (Škofja Loka) najnižjo. Med starejšimi deklicami se je Martina Čufar (Mojstrana) zadovoljila z bronom. Dečki so se pomerili v treh kategorijah: Peter Brenčič in Gregor Šeliga (oba Velenje) sta priplezala zlati odličji, Aleš Strojah (Škofja Loka) in Urh Čehovin (Ljubljana-Matica) srebrni, Anže Burnik (Čehovinov klubski kolega) pa bronasto kolajno.
V današnjih časih splošnega zategovanja pasu pogoji za delo verjetno niso idealni. Kaj vse botruje uspešnemu plezanju?
»Žal se selektorji reprezentance ne posvečamo samo svojim nalogam, ampak tudi zbiranju sredstev. V vsej Sloveniji za mlade talente skrbi le pet trenerjev, eden izmed njih sem tudi sam. Zaradi »nesredstev« priprave mladinske reprezentance nadomeščamo tako, da se najobetavnejši mladinci in mladinke priključijo članom na mednarodnih tekmovanjih. Tako so pred tednom dni na odprtem tekmovanju v Zürichu v družbi svetovne elite plezali Gregor Šeliga, Rebeka Poček in Martina Čufar. Kljub udeležbi najboljših evropskih plezalcev, Francozov, Rusov in Švicarjev, niso bili zadnji.«
Kako boste brez stene priredili tekmo meddržavnega tekmovanja med Italijo, Avstrijo, Nemčijo in Slovenijo?
»Skušali bomo prilagoditi kriterije našim specifičnim razmeram. V številnih krajih sicer premoremo umetne stene, vendar so vse po vrsti prenizke. V okviru meddržavnega pokala se bodo najboljši dečki in deklice po-merili v velenjski Rdeči dvorani, saj bo do 23. oktobra velika stena, na kateri bi lahko prirejah tudi članska mednarodna tekmovanja, verjetno še vedno le sen.«
Ima športno plezanje v Sloveniji veliko privržencev?
»Šolarji so nad mladim športom navdušeni, manj pa je zanj zanimanja med širšo publiko. Vemo, da del krivde nosimo tudi sami, saj v tujini plezalska tekmovanja večinoma potekajo na prostem in ne v tesnih telovadnicah, kot je navada pri nas. V Bolzanu so se mladi pomerili na sejmu Vse za prosti čas. Prireditelji se namreč zavedajo, da sejme obiskuje veliko ljudi, dogajanja na njih pa spremljajo tudi televizija in drugi mediji. Kjer so vključene televizijske kamere se brž najdejo pokrovitelji in razvoj mladih plezalcev v zahodni Evropi ne bremeni starševskih pleč. Našo krivdo spet opravičuje pomanjkanje finančnih sredstev, saj o steni na prostem lahko samo sanjarimo, tako kot o tisti, ki bi zadostila normativomUIAA.«

DOMEN MALI

Akcije Mladinske komisije
LJUBLJANA - Mladinska komisija pri PZS organizira poleti že tretji tečaj gorništva. Ta bo v Bavšici v dveh terminih, od 17. 7. do 25. 7. in od 22. 8. do 30. 8. Namenjen je predvsem srednješolcem in študentom. Opravili bodo več tur v gore, spoznali pa se bodo z osnovami plezanja in varovanja, orientacije, z bivakiranjem in čolnarjenjem. Spodnja starostna meja je šestnajst let. Cena je trinajst tisoč tolarjev, rok prijav pa 25. junij.
Od 8. do 13. avgusta pa organizirajo še ledeniški tečaj v Visokih Turah. Namenjen je mladinskim planinskim vodnikom in planinskim inštruktorjem. Tečaj bo potekal v Beljaški koči (Villacherhütte) na vzhodni strani Hochalmspitze in na Jugozahodni strani Grossglocknerja (Studihütte). Predvideni so vzponi na tritisočake v skupini Hochalmspitze, na koncu tečaja pa po želji na Grossglockner. Potrebna je osnovna zimska in plezalna oprema. Na začetku avgusta bo obvezno pripravljalno srečanje. Število udeležencev je omejeno na petnajst. Rok prijav je 1. julij.
Poleg tečaja bo komisija organizirala še tri (pred)šolske in en ekološki tabor. Družinski cicibanski tabor za otroke od četrtega do sedmega leta in njihove starše ah vzgojitelje bo od 25. 7. do 30. 7. na Šiji planini pod Košuto. Cena je za cicibane 9000, za spremljevalce pa 12.000 tolarjev. Za mlade planince, stare od sedem do deset let, pa bo tabor od 6. 8. do 14. 8. v Bavšici. Okvirna cena tečaja je enajst tisoč tolarjev. Tabor starejših osnovnošolcev, starih od deset do štirinajst let, bo od 31. 7. do 7. 8. v Logarski dolini. Rdeča nit tabora bo Planinska šola. Okvirna cena je trinajst tisoč tolarjev. Ekološki planinski delovni tabor pa bo od 8. do 22. avgusta na Pokljuki in v okolici. Tabor bo mednarodni, udeleženci naj ne bodo mlajši od sedemnajst let. Udeležba je brezplačna, število prijavljenih pa bo omejeno na trideset. Rok prijav za vse štiri tabore je do 15. junija.
15. oktobra bo v Ilirski Bistrici V. republiško tekmovanje Mladina in gore. Letos bo na temo Turistovski klub Skala. Zadnje prijave so do 25. 6., predhodne do 10. 6.
Vse prijave je treba poslati na Mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana. Informacije na PZS (tel. 312-553) vsak ponedeljek in petek od 7. do 11. ure dopoldne, v ponedeljek tudi od 17. do 20. ure.

ALEŠ BJELČEVIČ

Tisoč pohodnikov na Stolu
VALVAZORJEV DOM POD STOLOM - Najvišji vrh Karavank Stol ima zares svoje zveste prijatelje. Na letošnjem 28. pohodu se jih je zbralo tisoč, vseh do sedaj pa so organizatorji našteli že več kot 66 tisoč.
Za uspešno organizacijo so tudi tokrat poskrbeli člani organizacijskega odbora pod vodstvom Rudija Kocijančiča pri Športni zvezi občine Jesenice. Varno pot in povratek so omogočili gorski reševalci z Jesenic in pripadniki gorske enote policije.
Prireditev pri Valvazorjevem domu je imela tudi slavnostni prizvok, saj so člani organizacijskega odbora ta pohod združili tudi s praznovanjem 100-letnice organiziranega slovenskega planinstva. Zapeli so člani pevskega zbora Vintgar z Blejske Dobrave, zaplesali pa člani otroške folklorne skupine s Hrušice. Podelili so 44 priznanj za 10-kratno udeležbo in 10 priznanj za 20-kratno udeležbo.
Najbolj vztrajni planinci so se potem zbrali še na zabavnem srečanju v dolini Završnice.
Po oceni organizatorjev je pohod uspel, potekal je varno in brez poškodb, saj so bili udeleženci dobro opremljeni in so spoštovali navodila za varno pot.
Glavni pokrovitelj pohoda je bila Zavarovalnica Triglav — območna enota Kranj, vso pomoč, predvsem pri prevozih, pa so ponudili pripadniki TO-32. planinske brigade Kranj.

JANKO RABIČ

17. pohod na Poljano
Športno društvo Kokrica tudi letos, prvo nedeljo v juniju (6. junija, organizira tradicionalni pohod ljubiteljev gora in narave na Veliko Poljano pod Storžičem. Začetek pohoda bo v vasi Trstenik, do koder je mogoče s kolesi, avtomobili ali avtobusom. Na približno dve uri planinske hoje dolgo pot bodo krenili med 6. in 10. uro. Pohodniki bodo med potjo deležni okrepčil v dveh okrepčevalnicah. Cilj pohoda je planina Velika Poljana, 1407 m visoko, z obsežnimi pašniki na sedlu med Tolstim vrhom in Storžičem. Komur vzpon do Poljane ne bo dovolj, lahko nadaljuje do Tolstega vrha, Kriške gore ali do Storžiča in Kališča.
Dosedanje udeležence bi spomnili, da prinesejo s seboj evidenčne kartončke zaradi vpisa pohoda. Na cilju bodo vsi nagrajeni s planinskem čajem in značko pohoda.