Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 18.01.1993

Delo, Šport: ... Druga zimska ponovitev Peklenske pomaranče

Uspeh naveze Tomaž Humar - Robi Poličnik (AO Kamnik) v Rzeniku - Dvajset do dvaindvajset ur plezanja - Težave zaradi megle in mraza
V soboto in nedeljo 9. in 10. januarja sta Tomaž Humar in Robi Poličnik (AO Kamnik) druga pozimi preplezala Peklensko pomarančo v Rzeniku (Kozjek-Kragelj, 1983); prvi pozimi so bili pred tremi ali štirimi leti Marko Prezelj, Bojan Pollak in Matjaž Wiegele.
Humar in Poličnik (ki je se pripravnik!) sta prvič skupaj s še Damjanom Kočarjem vstopila 26. decembra 1992, a so se zaradi počasnega napredovanja vrnili. Drugič sta vstopila sama in prvi dan preplezala najtežji del stene do luske (desno nad streho Centralne smeri), kjer sta bivakirala. Naslednji dan sta nadaljevala po Pomaranči do kamina pod vrhom, kjer sta zavila v izstopne zajede Andromede. Oba poskusa sta navrgla 20 do 22 ur plezanja.
V steni sta imela prvi dan precej tanke požledi, ki sta jo povzročila megla in mraz. Smer je kljub dvema ponovitvama ali trem še vedno slabo opremljena. Uporabila sta dva srednja frenda, nekaj zatičev, največ pa še vedno jeseničanov in novih kromiranih klinov, sicer podobnih starim PZS-jcem, ki jih je mogoče dobro zabijati pa zanič izbijati.
Tomaž Humar je poleg tega s soplezalcem v Ospu ponovil Vražjega Roberta, v jugovzhodni steni Skute pa je splezal kratko prvenstveno smer Hvala ti, Jahve. Smer gre blizu Direktne na Konja oziroma ob tudi njegovi smeri 12. julij. Visoka približno 200 m in težka V-VI.
V Velikem grebenu (naglas na prvem zlogu) je, tudi sam, zlezel prvenstveni Mokro in Vetrovno smer. Potekata levo in desno od Šraufove in sta težki IV-V/II--III ter visoki do 250 m.

ALEŠ BJELČEVIČ

Severno steno Ortlerja preplezan dvakrat
Smer Ertl-Brehm premagali Janez in Urban Golob ter Tomaž Petač in Miha Peternel - Še Mala Rinka

Konec decembra je bila dvakrat preplezana severna stena Ortlerja (3905 m). Prvi so bili v smeri Ertl-Brehm Janez in Urban Golob (AO Matica) ter Tomaž Petač (AK Vertikala) in Miha Peternel (AO Akademik).
Iz Suldna do vstopa so za devetsto višinskih metrov rabili pet ur, za tisoč dvesto metrov smeri pa nadaljnjih osem. V spodnjih dveh tretjinah smeri so imeli idealne ledne razmere, v zadnji tretjini pa so se menjavah odstavki črnega ledu in prhkega snega. Zaradi tega so se v tem delu v treh raztežajih tudi varovali, sicer pa so plezali nenavezani. V zgornjem delu je vlekel še močan veter in tudi temperature so bile zelo nizke - ponoči je bilo v dolini -15°.
Na vrh so prišli ob štirih popoldne. Za celoten vzpon in sestop v sosednjo dolino so potrebovali osemnajst ur. Stara ocena smeri je TD+, 60-75750°, Miha Peternel pa glede na nove ocene smeri v Chamonixu predlaga oceno D+, 60-70730-50°.
Nekaj dni pozneje sta isto smer preplezala še Klemen Cepič (AO Rašica) in Mare Vrevc (AK Vertikala). Za vzpon sta rabila štirinajst ur.
Tomaž Petač (AK Vertikala) in Miha Peternel (AO Akademik) sta 10. januarja v idealnih razmerah splezala Vzhodno v Mali Rinki. Vsa smer je bila zaledenela, ven sta gledala samo dva metra skale, naklona v dobrem ledu pa je bila za 80/50-70°.
Urban Golob pa je v različnih plezališčih na pogled preplezal še nekaj osmič, z rdečo piko pa naslednje smeri: Kolomona v Kotečniku (7 b+) ter Barbaro (IX-) in Mandarino (VIII+/IX-) v Črnem kalu.
Pa še informacija o Monte Rosi, ki se je prejšnjikrat izmuznila: smer Per la Via Francesca Schranz je ocenjena ED, Vanja Furlan in Zvonko Požgaj pa sta opravila ne le prvo zimsko, ampak prvo ponovitev sploh.

(AB)

Nova slapova
Franci Markič in Janez Triler sta 6. januarja v Kokri prva preplezala sistem slapov Strah graben. Ta leži med kmetijo Rekar in Spodnjimi Fužinami, na desni strani ceste, odkoder je najboljši pogled na zahodno steno Kočne. Avtorja smeri pravita, da staro ime Strah graben omenja že Valvasor. Čez reko se gre malo naprej pri mostu ob bunkerju (621 m), nad bunkerjem pa naravnost navzgor in desno na rob lovske steze in v grapo.
Spodaj sta plezala po kaskadah, potem pa graben po petdesetih metrih zavije desno in se zoži celo do dveh metrov ob prehodu v od vseh strani zaprt kotel. Iz njega sta splezala po desni strani mimo lope v grapo in po njej do položnega sveta. Sestopila sta po desnem pobočju. Smer je visoka 240 m (6R), plezala sta jo dve uri in pol in ocenila s V-, 85750-75°.
V nedeljo 10. januarja pa so Pavle Kozjek, Tomaž in Tine Mihelič ter Slavko Svetičič pri vasi Podjelje nad Jereko v Bohinju prvi splezali slap V Deži. Visok je dva raztežaja (80 m), težek IV+, 85/50-70°, plezali pa so eno uro.
Slap naj bi že prej poskušali drugi; tokrat so bile razmere precej dobre, slap je bil stopničast in lažji, kot na prvi pogled kaže.

(AB)

Kje bodo najzanimivejša tekmovanja
Mednarodni koledar za športno plezanje je že nekaj časa znan, seveda pa tudi za svetovno prvenstvo in masterse. Poglejmo, kje bodo tekmovanja.
Tekme za svetovni pokal
Frankfurt / Nemčija, 2. do 4.4. 1993
Zurich / Švica, 15. do 16. 5. 1993
Toulon/ Francija, 28. do 30.5. 1993
Lillehammer / Norveška, 10. do 13. 6. 1993
Black Sea / Bolgarija, 11. do 12. 9. 1993
Nurnberg / Nemčija, 5. do 7. 11. 1993
Tokio / Japonska, 22. do 24. 10. 1993
Birmingham / Anglija, 26. do 28. 11. 1993
Laval/Francija, 10. do 11.12. 1993
Svetovno prvenstvo
Innsbruck / Avstrija, 30. 4. do 2. 5. 193
Mastersi
Arco / Italija, 11. do 12. 9. 1993
Serre Chevalier / Francija, datum še ni znan. N. R.

Prvič od severovzhoda
Katalonska (španska) odprava iz Tarragone je opravila prvi pristop na Broad Peak od severovzhoda, iz Singjanga, 4. avgusta je četverica njenih članov — kaže — realizirala zamisel izpred leto dni in se povzpela na srednji vrh, visok 8006 m. Čeprav niso dosegli glavnega vrha, je to vsekakor nadvse pomemben dosežek: ob njem je namreč s kitajske strani doslej znan le še vzpon na Gašerbrum 1 (8068 m) in štirje prek severne stene na K2 (8611m).

(F.S.)

ALPINISTIČNE NOVICE

V Štruci in Dedcu
29. decembra lani sta Marko Jevšek in Boštjan Slatenšek (AO TAM) ponovila Sanjsko potovanje v Štruci (VII, A2, 160 m). V težjem delu so bile razmere dobre. To je bila verjetno druga zimska ponovitev te smeri.
26. decembra so Beno Dolinšek in Dušan Sernc (AO TAM) ter Andrej Grmovšek in Tomaž Skerlovnik (AO Kozjak) v Mali Raduhi zlezli Kovačevo (V, Al). Mraza je bilo precej: -14° C.
Boštjan Ložar in Borut Naglič (AO Matica) sta v Dedcu ponovila Centralni steber. Razmere so bile odlične, spodaj je bil trd sneg in led, zato sta po ledu splezala tudi še prve metre stebra v njegovi vpadnici (70-75°). Na lažjih mestih je bilo sicer nekaj ledu, plezala sta ves čas v plezalkah in rabila tri ure.

V Begunjščici in Velikem vrhu
Filip Bence in Janez Primožič sta 27. decembra 1992 ponovila Rdeči kamnolom (V+, A1, 300 m) v Begunjščici. Ledu ni bilo, sem in tja je bilo nekaj napihanega snega, sicer pa je bila stena večinoma kopna. Plezala sta slabih pet ur.
Nato sta 30. 12. vstopila še v Koželovo v isti steni (V-VI, Al, 400 m) in jo preplezala v petih urah. Mraza v dolini je bilo za okoli —3°, sneg pa, kolikor ga je bilo, zelo suh.
V Storžiču je Janez Primožič ponovil Kramarjevo, razmere niso bila najboljše, spodaj je bil sneg suh, le pod vrhom je bila na skalah požled, ki je omogočala dobro plezanje.
V soboto 9. januarja sta bila Primožič in Bence v Velikem vrhu v Košuti in tam ponovila Berota (Bence—Rozman, 10.3.1984). To je verjetno tretji zimski vzpon v tej smeri, kmalu za prvima plezalcema sta namreč smer ponovila Iztok Tomazin in Maja Dolenc. Smer je ocenjena IV-V, 60—70°, visoka je 350 m, plezala pa sta manj kot pet ur. Skala v prvih dveh raztežajih je bila požlejena zaradi od vetra napihanega snega, višje gori pa strmina pojenja in smer se konča z grebenom, kjer plezanje ni bilo prezahtevno.
Tržičani so poleg tega solirali še Teranovo v Dolgem hrbtu, vendar razmere v njej niso bile tako dobre, kot pred letom ali dvema, še najbolj kočljiva pa je bila prečka na izstopu.

(AB)

Iz AO Kozjak Maribor
26. decembra so Damjan Karničnik, Boris Strmšek, Marko Šubic in Zdenko Zorič preplezali Potočnik-Tominškovo v Spodnjem Rokavu (sicer III/I—II, zdaj 30-50° s skoki do 80°). Vstopili so po originalu, Pod Dolkom, v prvih dvesto metrih pa so imeli bolj malo snega, zato priporočajo dostop čez Suhi plaz. Skoki so bili torej precej kopni, v grapi pa so bile razmere dobre. Plezali so nekaj variant in kjer se smer umika kaminom, so šli kar naravnost in na enem mestu preplezali leden previs s slabim ledom. Plezali so sedem ur in bivakirali tik pod vrhom.
2. januarja so Peter Ferk, Vlado Fras in Andrej Jeler zlezli Kramarjevo v Storžiču. Plezali so po levem dostopu, šest ur, razmere so imeli dobre.
Boris Lorenčič in Boris Strmšek sta 9. in 10. januarja ponovila Smer pod Stolpom v Skuti (VI, Al/III-IV, 370 m). Razmere so bile v lahkih delih do Stolpa slabe (led v razpokah), zgoraj pa dobre. Plezala sta osem ur. Opozarjata na pomanjkljivost v vodniku Kamniška Bitrica: četrti raztežaj ni ocenjen, težak pa je VI, A1.
Andrej Jeler in Andrej Senica ter Vlado Fras in Beno Dolinšek so preplezali tele slapove v Logarski dolini: prva dva Slap nad potjo in Palenk, druga dva Centralni Ivovec in Zgornji desni Ivovec, vsi štirje pa Spodnji desni Ivovec. Pravijo, da so bili slapovi zamrznjeni samo na orografsko desni strani doline, pa še tam je bilo bolj malo ledu.

(A. B.)

Iz AO Trbovlje
Dušan Košir, Bojan Pajk, Jože Raz potnik in Damjan Meško so ponovili Slovensko v Triglavu. 30. decembra je Dušan Košir sam zlezel Palenk v Logarski dolini. 10. januarja sta Dušan Košir in Miro Kokole v Tamarju preplezala slap Nad votlino potem pa nenavezana še Zadnji slap (IV—, 85°/ 40-60°, 80 m).

(A. B.)

Uspeh na K2
Rusko-ameriška odprava, ki jo je vodil Vladimir Balvberdin, veteran sovjetskega himalajizma doma iz St. Petersburga, je sicer štela kar 18 članov in lotili so se »le« Abruškega grebena, klasične smeri na drugo najvišjo goro sveta, 8611 m visoki K2, in ob pomoči dodatnega kisika, toda - bila je uspešna. Bazni tabor so postavili v dneh od 21 .—30. junija, višje gori pa še štiri višinske. 1. avgusta sta uspela vodja in Genadij Kopjeka, dva dni kasneje Aleksej Nikiforov in Chantal Maudit, Francozinja, sicer članica švicarske odprave, 16. avgusta pa še Američani: Scott Fischer, Charlie Mace in Ed Viesturs. To je bil prvi ruski (do nedavna bi lahko zapisali »sovjetski«) pristop, prvi ameriški vzpon po Abruškem grebenu, Mauduitova je bila četrta alpinistka na vrhu in - prva, ki je vršnih 600 m zmogla v solo vzponu.

(F.S.)

Smer sta poimenovala Gôry
Znana švicarska alpinista brata Yves in Claude Rémy sta med drugim tudi sodelavca revije Gôry, ki v Krakovu izhaja namesto nekdanjega Taterniczka. In ko sta lani 15. in 16. julija v J steni Pfaffenhuta (3009 m, skupina Wendestock) preplezala novo smer, sta jo poimenovala po poljskem glasilu. Dogodku je uredništvo seveda posvetilo primerno pozornost: na zadnji strani ovitka so natisnili dvobarvno shemo, smer predstavili z opisom — in pripisali: Smer čaka na ponovitev. Prve poljske alpiniste, ki jo bodo preplezali, čaka brezplačna naročnina na Gôry. In še ocena: 6b A1, za prosto ponovitev pa 7a+. Visoka je 9 raztežajev (po 45 m!), v njej pa je ostalo 60 svedrovcev M10, seveda firme Mammut, ki je eden izmed pokroviteljev bratov Rémy.

(F.S.)

Povzpeli so se na Namča Barvo
Namča Barva (Namcha Barvva, tudi Nanjagbarvva, 7782 m), glavni vrh istoimenske skupine Asamske Himalaje, je veljala za enega izmed najvišjih (točno kateri, bi to lahko bil, se avtorji ne morejo zediniti, dileme so predvsem okoli pojma »samostojnosti«) še neosvojenih samostojnih vrhov na svetu. Jeseni jo je spet oblegala močna (vseh, z reporterji in višinskimi nosači, jih je bilo kar 70!) japonsko-kitajska odprava in — uspelo ji je. Nad bazo, ki je sorazmerno nizko (3500 m), so morah postaviti pet višinskih taborov (4350, 4860, 5600, 6200 in 6900 m), pretežni del južnega grebena so opremili z vrvmi Bilo je zelo težko. 30. oktobra ob 12.09 pa je bila šesterica na vrhu. Ni pa šlo brez bivaka na višini 7600 m. V drugi skupini jih je bilo na vrhu pet; skupno torej 11, med njimi pet iz Kitajske. Uspelo je tudi obema vodjema japonskega dela Tsuneo Shigehiro in kitajskega Sangju.

FRANCI SAVENC

Nove smeri bratov Remy
Brata Ives in Claude Remy sta letos v znanem načinu splezala devet novih smeri v Wendnu v Zahodnih Ulmskih Alpah in mnogo drugih drugod v Alpah. Med drugim sta v Titlisu (3238 m) v okolici Engelberga splezala dve sedemsto metrski smeri (šestnajst raztežajev in še sto metrov do vrha): 27. in 28. julija Incas z oceno 6b/c, Al oz. 7a ter 9 in 10. septembra Turni z enako oceno. Smeri sta opremila s 70 oz. 75 svedrovci (M 10). v Reissend Nollenu (3003 m) v skupini Wendenstocke pa sta 6., 18 in 19. avgusta splezala Rockmantic (6b/c, Al oz. 7b/c, 19 raztežajev, 550 m). 25. in 26. avgusta in 16. septembra pa še Virus (6b/c, Al oz. 7c, 21. raztežajev, 550 m). V vsaki smeri sta pustila po 120 svedrovcev (torej po eden na štiri metre in pol!). Vse štiri so lepe in varne športne smeri v sicer divjem alpskem okolju.

Jubilejni razgledi
Alpinistični razgledi izhajajo že dobrih trinajst let, doslej je izšlo že štirideset številk - Priznanje amaterskim piscem

V dobrih 13 letih, odkar izhajajo Alpinistični razgledi, je - skupaj s to zadnjo, ki bo nared v teh dneh — izšlo 40 številk. Veliko za amaterske alpinistične pisce, malo za živahno slovensko alpinistično dogajanje.
Uredništvo še ne vidi izhoda iz začaranega kroga težav; avtorji zamujajo z oddajo tekstov, prenekatere skice smeri so nepopolne in zato neobjavljive, lektorji zavlačujejo - včasih za več mesecev ... Posledice so: neredno izhajanje, izgube, nezadovoljni naročniki ... Tudi jubilejna številka v tem pogledu ni izjema, zato znova prihaja kot zapoznelo novoletno darilo.
O vsebini. Tudi tokrat je veliko kritičnega in strokovnega čtiva. Aleš Lipnik v uvodniku opozarja, da je knjiga (Stoletje v gorah), ki naj bi obsegala stoletno gorniško udejstvovanje v različnih pojavnih oblikah, AR preprosto - prezrla. Alpinistično glasilo je odsotno v knjigi krovne organizacije, alpinizem je odsoten v raznih kategorizacijah, pri sprejemanja nacionalnega programa športa itd. Zato bodimo .grebatorji', ob voščilu svetuje uvodničar.
Urednik AR Bine Mlač se je »Velikih pionirjev« tokrat lotil drugače. Pripravil je »Kratek bosonog sprehod po domačem prizorišču«. Tak je naslov teksta, ki sodi med redke kritične prispevke o slovenski alpinistični zgodovini. Mlač ne prezre skoraj nobenega mejnika, ki ne bi bili v takih člankih že omenjeni. Primerljivost s tujino je glavno vodilo avtorjevega kritičnega obravnavanja. Nekajkrat pogumno odgrne tančice mitologije, ki utegne marsikoga presenetiti. Tudi v alpinistični zgodovini je še precej »črnih lukenj«, kajti nemalokrat je bila obremenjena z različnimi ideologijami in obravnavana preveč pozitivistično. Mlač poudarja, da gre zgolj za poskus; svoje kritično videnje zgodovine daje v presojo javnosti za morebitne dopolnitve ... Nenazadnje AR niso in ne smejo biti samo gola transmisija dogajanja slovenskega gorništva. Bosonogi sprehod po domačem prizorišču dopolnjuje tokratni sogovornik AR Pavle Kozjek. Je namreč eden izmed najbolj delavnih alpinistov zadnje generacije, ta pa je slovenski alpinizem potisnila v najožji svetovni vrh. V nadaljevanju Vladimir Škerlak strokovno obravnava »večno« vprašanje, zakaj hodimo v gore? Andrej Štremfelj je pripravil faktografsko poročilo s skico o lanskem vzponu na Menlungtse. Bojan Leskošek pa je zbral podatke in rezultate slovenskega pokala v športnem plezanju za leto '92. Med strokovnimi člani velja omeniti oceno nekaterih novejših delov zimske obleke. Srajco, vetrovki in hlače je preizkušal Tone Golnar. Isti avtor predstavlja še novosti v alpinistični tehniki, Jani Bele pa daje nekaj napotkov za varno hojo po ledenikih. Za marsikoga bodo dobrodošle tudi skice smeri Slavca Svetičiča iz nekaterih domačih sten in Marmolade, ki jih je preplezal avtor skic sam ali v navezi s Frančkom Knezom.

MATEJ ŠURC

Tomo Česen predstavlja
V drugi oddaji iz serije »Tomo Česen predstavlja« bosta avtorja Tomo Česen in Matjaž Fistravec danes na I. programu TV Slovenija (v okviru TELE M iz TV Studia Maribor) ob 18.30 uri predstavila nacionalni park Yosemite. To je eden najbolj znanih centrov v ZDA, ki slavi predvsem po slavni steni El Capitana. V oddaji bosta med drugim lahko videli pri delu tudi Petra Crofta, enega izmed najboljših plezalcev v počeh. Yosemiti pa niso samo stena El Capitana in zato boste lahko videli še marsikaj zanimivega.


Soha planinca
POLZELA - Planinsko društvo Polzela je dalo pobudo, da ob stoletnici slovenskega planinskega društva in Savinjske podružnice izdelajo kipec in obesek planinca. To idejo je realiziral ing. Franci Šketa. Kot je povedal predsednik planinskega društva Polzela Vili Vybihal, so kipec in obesek ponudili Planinski zvezi Slovenije, kjer menijo, da bi bilo prav, da imajo tudi planinci svojo soho. Obesek, kipec bo stal 200 SIT, ki je visok 14 cm (na sliki). Obe varianti bosta v posrebreni in pozlačeni različici. Kot kaže fotografija, bo soha prav posrečena in gotovo jo bo želel imeti v eni ali drugi obliki vsak planinec.

TONE TAVČAR

Zdravju naproti
POLZELA - Planinsko društvo Polzela je pripravilo že 11. tradicionalni pohod Zdravju naproti iz Velenja na Goro Oljko. Pohod so vodili Stane Štorman. Ferdo Glavnik in Milan Orešnik. Vseh pohodnikov je bilo približno 250, sedem pa je bilo na pohodu takih, ki so se do sedaj udeležilo vseh enajstih pohodov.

TONE TAVČAR

  18.01.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti