Delo, Šport: ... Kako »preračunavamo« različne ocene?
Vzporedno s športnim plezanjem se uveljavljajo nekatere lestvice za ocenjevanje težavnostne stopnje smeri - Prvo lestvico je v svojem vodniku uporabil leta 1894 Franz Benesch
LJUBLJANA - Ko je 1894 Franz Benesch v svojem vodniku uporabil številčno oznako za težavnost (lestvica je imela sedem stopenj, zadnja je pomenila že lovsko stezo), si ni mogel predstavljati, koliko posnemovalcev bo imel. Že leta 1914 je Dufler pripravil munchensko skalo s petimi stopnjami, leto 1926 je rojstna letnica Welzenbachove, ki je na nek način osnova sedanje lestvice UIAA, Raimund Schinko je prvi predlagal dodatno ocenjevanje tehničnih težav ...
Na mednarodnem sestanku v Chamonixu so potem prvič sprejeli »uradno« -
t. i. alpsko lestvico: Welzenbachovo, ki so jo na predlog Rudatisa razširili s spodnjo (-) in zgornjo (+) mejo. Toda spet ni zadovoljila vseh. Predlagali so nove in nove - Dunajsko in Civetta lestvico ... Francozi so dokončno ustoličili ocene za tehnične (artificiel) težave.
Leta 1968 je prišlo do novega dogovora v okviru UIAA. Odločili so se za lestvico z zgornjo mejo VI+. V Ameriki in peščenjakih DDR in ČSSR pa so že tedaj imeli smeri, ki bi zaslužile višjo oceno. Začelo pa se je tudi v Evropi.
Sicer pa je Livanos za svojo smer v Cima Su Alto že leta 1951 terjal VII stopnjo. Drugi pa so ob tem trdili, da VI stopnje sploh ne more biti, da je maksimum v prostem plezanju označen s V+, da ni »šestic« brez železja (tehničnih klinov) itd. Leta 1977 pa so prosto ponovili nekaj zahtevnih tehničnih smeri, ki so bile ocenjene s VI+. Helmut Kiene in Reinhard Karl sta povsem prosto preplezala - v prvenstvenem vzponu - Pumprisse v Fleischbanku, smer, za katero so tudi ponavljalci potrjevali oceno VII.
Septembra 1978 so zato v Munchnu sprejeli sklep, naj bo tudi lestvica UIAA odprta, naj dobe tehnične smeri, ob prosti ponovitvi še temu ustrezajočo oceno itd. Led je bil prebit.
Toda - tisti, ki so se skušali z ameriškimi smermi, so začeli uvajati njihovo decimalno lestvico, iz Avstralije se je pretihotapila njihova lestvica ...
Kako primerjati?
Sicer pa - vse načine ocenjevanja, ki jih uporabljajo alpinisti, na kratko tako ni nemogoče obdelati. Ob plezanju v kopni skali (prostem in tehničnem), so še kombinirane smeri, balvani, zaledeneli slapovi, pa smučanje itd: Poglejmo si zato tokrat le najpogosteje omenjene ocene, tiste, ki jih omenjajo predvsem športni plezalci.
Tabela je kombinacija UIAA, francoske in ameriške lestvice dosežena z medocenami, ki so vse bolj v uporabi. (Priznati pa je treba tudi, da je nekoliko idealizirana.) Toda kot pravi Srečo Rehberger, ki se je tem problemom zadnji čas še posebej posvetil, je kar realna. Nekaj več težav je le z (grafično) vzporeditvijo avstralskih ocen. Za »angleško« in »saško« lestvico pa smo priključek le nakazali. Za kaj več bi bila tabela že preveč zapletena.
Katera smer je najtežja?
Smeri z oceno XI (menda!?, ne vemo, kaj se dogaja ta čas v raznih plezališčih) še ni. »Tisti, ki misli drugače« pravi Srečo, »naj ve, da je The Face v Altmuhtalu X-. Pa je ta smer zanesljivo težja, kot tiste z ocenami 8a in 5.13a. Zato so tudi začeli zniževati ocene UIAA oziroma uporabljati vmesne.«
In katera smer je ta čas najtežja? »Težko je teči, saj jih je kar nekaj izjemno težkih, ki pa jih ni zmogel ponoviti še nihče. Primerjava zato ni mogoča. Po mojem pa bi najtežjo iskali le med tremi: Gettoblaster (ZRN, Gullich: X+), To Balt or Not to Be (ZDA, Tribout: 5.14b) in Ravage (CH, Le Menestral: 8b/c, ponovil že Vodička). Za stopničko nižje sta dve v francoskem Bouixu: Minimum in Le rage de vivre. Obe je prvi zmogel Le Menestral, imata že ponovitvi in - oceno 8b+. Na tej ravni je verjetno tudi avstralska smer »Punks in the Gym«
FRANCI SAVENC
V previsih Dolške škrbine
Pavle Kozjek je z Milenkom Arnejškom, ki je plezal kot drugi, splezal novo smer v izredno previsnem delu severne stene Dolške škrbine. V zgornjem delu poteka namreč čez veliko previsno ploščo nad izrazitim rdečim odlomom. Stena je tu visoka 300 metrov in potrebno je bilo 7 ur in pol plezanja, da sta prišla do roba. Ocena vzpona (Psihomazohizem) je VI+, A2, je precej zračna smer, značilno je, da v srednjem delu plezanje otežkočajo zasigane poči, en raztežaj v spodnjem delu pa je krušljiv. Pa še to: povratek iz zadnjih dveh težkih raztežajev bi bil problematičen. Naslednji dan, v ponedeljek 29. junija, pa je plezal Kozjek s Cvetom Jagodicem v SV steni Skute. Na prvi pogled sta pričakovala dobro skalo, a pozneje ni bilo vse tako. Smer sta speljala po počeh v srednjem delu stene in potrebovala 3 ure in pol. Ocena Debele Angele je VI/V.
Čez lusko v prvem poizkusu
Beno Ravnik in Iztok Tomazin sta 13. junija po Kamniški v Koglu splezala še Plošče v Skuti (obe smeri prosto). Naslednji dan je v Dolžanovi soteski Ravnik preplezal Smer čez lusko (VIII-) v prvem poizkusu. Potem je plezal spet s Tomazinom (27. junija), v severni steni Storžiča sta splezala Matevžev steber, in sicer z varianto, dobrih 40 metrov je dolga, ocena pa VI, A1, dan za tem pa sta se odpravila še v steno Frdamanih polic in prosto splezala Poldačevo smer (VI-, eno mesto VI+)
Odlično za prvo sezono
Trevor Pilling in Andy Cave sta opravila junija lani prvi angleški vzpon (sicer četrta ponovitev na sploh) po Direktni smeri v centralnem Freneyskem stebru, ki je posvečena Jori Bardillu (ED, 600 m, 6c+ A2). Za Cavea je bila to tretja smer v Alpah. Še isto sezono se je potem odpravil in tudi splezal severne stene Les Droites, Eigerja, ponovil je Walkerja v Jorassih, potem pa je še v Mt. Kenyi splezal ozebnik Diamond. Za prvo sezono več kot odlično.
Francoska diretisima pozimi
V zahodni steni Druja so septembra leta 1982 splezali novo smer Bruel, Profit, Giot in Sachetat in je bila do letošnje zime ponovljena le enkrat. Visoka je 500 metrov, če upoštevamo, da se po 18 raztežajih priključi Ameriški diretisimi (Harlin - Robins). Ocena je 6b, A2, značilno pa je večinoma tehnično plezanje. Letošnjo zimo, točneje februarja, sta drugo ponovitev in seveda prvo zimsko, s tem pa tudi izreden vzpon letošnje zime v Centralnih Alpah opravila alpinista John Silvester in Steve Long.
Prvenstvena smer v steni Planje
KRANJ - Severna stena Planje ima že kar precej smeri, skoraj povsod je tudi dobra skala, res pa je, da do njenega vznožja ni prav blizu. V primerjavi z drugimi stenami je tu nekoliko manj obiska, vendar pa dolg dostop ni edini vzrok. Smeri so brez izjeme zahtevne in tudi dolge. Vendar imata nekaj več ponovitev le Spominska smer Metoda Grošlja in pa še bolj znana Mansarda. Druge plezajo bolj poredkoma, nekatere še celo čakajo na prvo ponovitev sploh. Toda zadnja leta je skoraj vsakič v tej steni kaj novega.
28. junija sta novo smer v steni preplezala Slavko Svetičič in Robi Černilogar. Ocena VII, A3/VI, 500 m najbrž že pove precej, namreč, da gre za eno najtežjih smeri v Planji. Zanjo sta potrebovala 11 ur in jo imenovala Katarza (smer na sliki) med Labirintom in Mansardo, medtem ko zgoraj, kjer je tudi najtežje, ves čas poteka levo od Mansarde. Sprva prek plošč, ki se končajo v mogočnih previsih in strehah. Seveda je ta del problem v glavnem tehničnega značaja. V smeri sta Svetičič in Černilogar pustila pet klinov, našla pa sta svedrovec z zanko.
Pet dni pred tem pa je Svetičič sam ponovil Idrijsko smer v Loški steni. Gre pravzaprav za prvo ponovitev po dvanajstih letih. Veljala je za eno najtežjih v tem koncu, vendar, kot se je izkazalo sedaj, neupravičeno. Svetičič pritrjuje oceni VI, A3/IV, toda ocena VI, A3 se nanaša na težave v dolžini enega samega raztežaja, ki pa se v steni, visoki 1000 metrov zgubi. Druge težave ne presegajo IV. težavnostne stopnje.
TOMO ČESEN
Morda sta prvenstveni
Gorazd Zrimšek je konec preteklega meseca opravil dva vzpona, za katera v razpoložljivi dokumentaciji ni našel niti osnovnih podatkov, čeprav sta v dobro »preučenem« ostenju Planjave. 25. junija sta z Mojmirom Štangljem plezala po stebru, ki se ga dotakne tudi smer Križaj - Rupar (J Stena). Crenobio (= alpski vrtinčar) sta ocenila s VI-/IV-V, pa tudi nekaj lažjih mest je vmes, 300 m, plezala pa sta 4 ure. Dva dni kasneje pa je Zrimšek plezal še v steni, levo ob Kratkohlači, tokrat z Nadjo Kos. Vzpon sta ocenila s V+/IV, 200 m, 2 h.
Kafolova zimska prvenstvena
Ivo Kafol, član AO pri Slovenskem PD Trst, se vse bolj uveljavlja kot športni plezalec in alpinist. Šele te dni smo zvedeli za njegov letošnji zimski prvenstveni vzpon v Cima del Conte (2591 m, skupina Pale di Dan Martino). Z Aldom Michelinijem (CAI) sta preplezala »Spominsko smer Zlatka Jelinčiča« (lani preminulega dolgoletnega odbornika SPDT), ocenjeno s IV, VI, VII, VI+, zgoraj in v spodnem delu je lažje, IV do V. Smer vodi levo ob smeri, ki jo je Maurizio Zanolla (bolj znan kot Manola) imenoval Zaporniki Bizana ocenil pa VI-.
V francoskih centrih vse več smeri z najvišjimi ocenami
Še pred pol leta je bila ocena 8b redkost - Posamezne težave so čedalje natančneje opredeljene - Zniževanje ocen s primerjavami
KRANJ - Novega vodnika za Verdon sicer še ni, toda del načrtov, ki so si jih zastavili lansko leto, so v tem centru prostega plezanja že uresničili. Opremili so nova, boljša in krajša, mesta za spuste po vrvi in najbolj znane smeri so opremili z njihovimi imeni. Samo nekoliko nerodno je, ker so ta imena napisana na mestih, kjer se smeri končujejo.
A kot že rečeno, nove smeri rastejo kot gobe po dežju, najtežje smeri doživljajo ponovitve in tako tudi potrditev ali pa znižanje ocene. Vse to kaže na precej visoko kakovostno raven športnega prostega plezanja v Franciji.
Na področju Des Grecs ima sedaj dve novi smeri Bruno Potie. Obe, Chez de Grecs in Laisse Dire, sta ocenjeni z 8a. Smer Crime Passionel, ki ji je J. Babptiste Tribout dodal ob prvenstvenem vzponu oceno 8b, je sedaj ponovil tudi Marc Le Menestrel. Na področju Frimes et Chatiments je Philippe Mussatto prvi splezal Farci par la, ocena 7c. Toda znana Chris Gore in Philippe Steulet sta za njim storila še mnogo več. Smer sta ponovila na pogled.
Zanimivo je, da se ime Patricka Edlingerja omenja čedalje manj. Toda iz Verdona je vendarle prišla novica, da je končno splezal zadnji raztežaj njegove smeri Take it or Leave it, ki je bil dolgo časa problem. Žal pa ni dodana ocena. Tudi za Philippa Plantiera pravijo, da je končno zmogel smer Wall of Woodoo. Samo majhna zmešnjava je z oceno. Nekje navajajo 8b, drugod pa le 8a. Prve ponovitve pa bodo prav gotovo stvari razjasnile.
Lani je J. B. Tribout splezal Les Braves Gens, ki naj bi bila v Verdonu najtežja, povrhu vsega tudi najdaljša s takšnimi težavami, ocena pa 8b. Za njim jo je splezal še Marc le Menestrel in ker ocene ni znižal, vsa stvar ni šala.
Pravijo, da se še težje smeri plezajo v Buouxu. Ocene so izredno natančno podane in takoj, ko nek vzpon ne odstopa od drugega, mu primerno znižajo oceno. Posebno znana Chouca, prva v Franciji z oceno 8b je na primer sedaj ocenjena z 8 a/b. Ta čas pa v teh stenah ni neponovljene smeri, pri tem imam v mislih seveda tiste najtežje. Zadnja novost je bila smer Le Minimum, delo Marca Le Menestrela. Prvo ponovitev pa je že kmalu opravil Alain Ghersen. Ocena je 8b+, je pa bila tudi že zapisana 8b/c.
Ponovitve imajo tudi tiste smeri, o katerih se je lani največ govorilo. Iz skoraj vseh ust je bilo mogoče slišati o težavah Menestrelove smeri Ravage de Vivre, najbrž tudi ni bilo malo tistih, ki bi želeli zlesti čeznjo. Enemu je uspelo - J. B. Triboutu. Ocena Ravage de Vivre pa je 8b+. Tribout ni ostal samo pri tej prvi ponovitvi. Splezal je tudi Mains Sales (8b). Še ena smer s takšno oceno je bita ponovljena: La Rose et le Vampire, ki jo je prvi zmogel Antoine Le Menestrel, zdaj pa je to storil še njegov brat Marc.
Kot tudi že vemo, je Menestrelovo Ravage v švicarskem Koenigsbergu ponovil Wencel Vodicka in tako za sedaj ni nobenih skrivnosti. Uganka je le Nemec Wolfgang Gullich s svojim najnovejšim dosežkom. V Rebensfelsu je svojo smer Gettoblaster ocenil z X+. Uganka zato, ker se ne pojavi v teh najnovejših smereh v Franciji in Švici, je pa tudi res, da se tudi avtorji smeri na teh področjih bolj malo spoprijemajo v Gullichovih smereh. Lahko bi zlobno pripomnil, da imajo tako vsaj oboji občutek, da so najboljši.
Poleg teh dveh centrov, Verdona in Buouxa, je v Franciji še kar nekaj področij, manjših po velikosti, pa vendarle. Tudi tam vzponi dosegajo oceno 8a tudi 8b. Toda takšne smeri navadno ob obisku plezalca, ki obvlada najtežje smeri v prej omenjenih stenah, izgubijo prvotno oceno.
Za konec pa morda še nekaj rekordov, ki jih je za Francijo nabrala revija Vertical. Prvi, ki mu je uspelo zlesti smer z oceno 8b+ , je Antoin Le Menestrel (gre za že omenjeno Ravage). Najstarejši mož, ki spleza težave 8a je Jacques Le Menestrel (morate priznati, da so tile Menestreli od sile), ki šteje 49 let! Najtežji solo vzpon naj bi opravil Alan Ghersen s smerjo La Haine, ocene na žalost ni. J. B. Tribout je dosegel največ pri plezanju na pogled. Na takšen način je preplezal smer, ki je ocenjena s 7c+, kar pa je še vedno nekoliko manj, kar je na tem področju uspelo Jerryju Moffatu. V Ameriki je ta angleški plezalec (zaradi poškodbe najbrž ne bo takšnih rezultatov ponovil nikoli) splezal smer Phoenix na pogled (5.13a, po UIAA X-), kar je še vedno najboljši tovrstni dosežek.
Pa še ena zelo poučna novica. Doslej so bile smeri v Franciji z oceno 8a in več rezervirane za moške. Zdaj pa je 8a dosegljiva tudi za ženske, oziroma za sedaj samo za eno žensko. S tem se lahko pohvali Catherine Destivelle. Njen vzpon te težavnostne stopnje je najboljši rezultat ženskega športnega plezanja na svetu.
TOMO ČESEN
Polhograjska planinska pot
POLHOV GRADEC - Planinsko društvo Blagajana in Turistično društvo sta izdala knjižico Polhograjska planinska pot. Majhna (10 cm x 14 cm), kot nalašč za v žep, pa dovolj informativna za vse, ki si bodo zaželeli prehoditi to pot. Z izdajo so obudili tudi spomin na 150-letnico odkritelja rože, ki je ime naše dežele ponesla v znanstveni svet Evrope.
Bilten o odpravi v Ande
SARAJEVO - Univerzitetno planinsko smučarsko društvo Bukovik je spet izdalo svoj bilten, tokrat posvečen lanski odpravi v Ande. Klasičnega (A5) formata, žal pa nekoliko slabega odtisa. Zato pa so v njem odpravo in dosežke več kot temeljito predstavili, kar je bil (ob oglasih) prav gotovo tudi njihov osnovni namen. Bilten je izšel (v nakladi 300 izvodov) ob 35-letnici PD in 10-letnici AO.
Vabijo na Treskavico
SARAJEVO - Planinsko društvo Treskavica vabi na planinski tabor, ki bo od 10. do 20. julija na Koziji Luki (1510 m). Na Treskavici, eni najlepših skupin Dinarskega gorstva, zeleni in vodnati (menda je vsaj 365 izvirov, ne manjka pa tudi jezer), koder so poti dobro markirane, tudi alpinisti lahko najdejo primerna torišča.
Tabor Treskavica 87 bo odprtega tipa, udeleženci bodo lahko prišli in odšli, ko jim bo najbolj ustrezalo. Prinesti pa je potrebno svojo taborno opremo (nekaj jo lahko posodijo tudi organizatorji, telefonirajte na (071) 538-556), za prehrano pa bodo - deloma - skrbeli tudi v bližnjem Planinskem domu Josip Sigmund. Organizatorji obljubljajo tudi za oskrbo z jutranjim čajem, na razpolago bodo vodniki, zdravstvena služba, zvečer taborni ogenj, pripravili bodo tečaj iz orientacije, planinske prve pomoči ...
Najprimernejši dostop do tabora je iz Trnova (avtobusna postaja, ura vožnje iz Sarajeva); prek Rajskega dola ali vasi Turovi, je hoje le okoli tri ure.