Slovenske novice - Marjan Raztresen: Kamniški alpinist je častni član najstarejšega alpinističnega kluba na svetu.
LJUBLJANA – Na letošnji prvi decembrski dan je postal častni član najstarejše planinske organizacije na svetu, angleškega The Alpine Cluba, ustanovljenega leta 1857 v Londonu, 47-letni slovenski alpinist iz Kamnika Marko Prezelj. Med častne člane so ga sprejeli v narodnem parku Lake District v Cumbrijskih gorah, kamor so ga povabili na letno srečanje in slavnostno večerjo, pred katero so mu izkazali čast, da je približno 200 uglednim domačim plezalcem in gostom z vsega sveta kot novi častni član v četrturnem nagovoru razložil svoj pogled na alpinizem in ob tem nasprotovanje alpinističnim nagradam. V tej angleški gorniški organizaciji od nekdaj veljajo najstrožja merila že za sprejem med redne člane, ki morajo imeti preplezanih najmanj 20 posebno težavnih smeri, še strožja pa seveda za sprejem med častne člane.
Prejemnik dveh najvišjih priznanj za alpinistične dosežke na svetu
Marka Prezlja je za častnega člana predlagal predsednik Alpine Cluba Mick Fowler, tudi sam odličen alpinist, ki ni pozabil poudariti, da gre za posebno priznanje tudi zato, ker je Slovenec postal častni član v obdobju, ko je še vedno aktivni vodilni alpinist na svetu. V obrazložitvi je zapisal, da je Marko Prezelj postal častni član zaradi izjemnega prispevka k razvoju alpinizma in raziskovanja gora, da je v več kot 20-letni alpinistični karieri prejemnik kar dveh zlatih cepinov, najvišjih priznanj za alpinistične dosežke na svetu, da je med drugim preplezal južni greben himalajskega osemtisočaka Kangčendzenge in severozahodni steber Čomolarija, kar velja za vrhunska svetovna alpinistična dosežka, in da je vedno plezal v čistem alpskem slogu, ne da bi v gorah za seboj puščal vidne sledi.
Na svoji spletni strani je Marko Prezelj, rojen leta 1965 v Kamniku, univ. dipl. inž. kemijskega inženirstva, poročen in oče 18- in 12-letnega sina, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, gorski vodnik in fotograf, napisal, da »romantični del mene še vedno ve, da je mikavnost alpinizma možno predstaviti tudi z besedami domačina izpod Solčavskih planin Joža Vršnika - Robana, ljudskega pisca iz prve polovice 20. stoletja, ki je dejal: 'Videl boš, kar drugi ne vidijo. Slišal boš, kar drugi ne slišijo. Čutil boš, kar drugi ne čutijo. Iskal boš, kar ni bilo nikoli izgubljeno. Lovil boš, kar ni nikomur ušlo.'«
Več kot 2000 smeri
Od leta 1982, ko je začel plezati, je preplezal več kot 2000 alpinističnih smeri v Dolomitih, Alpah, na Škotskem, v Himalaji, Karakorumu, južnoameriški Patagoniji, ameriškem El Capitanu, Skalnem gorovju in na Aljaski. Po petdnevnem plezanju na alpski način, torej brez nosačev in dodatnega kisika, po Južnem stebru na 8400 metrov visoki vrh Južne Kangčendzenge v Himalaji je njegov soplezalec Andrej Štremfelj dejal, da je bilo to zanj najbolj tvegano in najtežavnejše plezanje – »če bi šla takrat samo ena stvar malo narobe, bi se vse skupaj končalo tragično, saj ni bilo nikogar, ki bi nama lahko kakor koli pomagal; le sama sva lahko šla do konca ali pa bi lahko nekje za vedno obtičala«. Oba plezalca sta dobila za ta vrhunski alpinistični dosežek v Sloveniji Bloudkovo nagrado, širni alpinistični svet pa ju je nagradil z zlatim cepinom.
Na Mount Everest le brez dodatnega kisika
Znameniti alpinist Joža Čop je nekoč dejal, da »nikoli nisem plezal zaradi slave in časopisov, da bi si potem ljudje z menoj brisali zadnjo plat« (namesto zadnjih dveh besed je Joža gotovo uporabil eno samo, drugačno), in Marko Prezelj se popolnoma strinja z njim. Med drugim je leta 2001 zavrnil naziv alpinist leta in Komisiji za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije poslal odprto pismo, v katerem je med drugim napisal: »Čeprav ste očitno opazili mojo alpinistično aktivnost v preteklem letu, vam sporočam, da se 'slovesne podelitve' naziva 'alpinista leta' ne bom udeležil, ker me k temu navaja poleg nejasnih osnov takšnega ocenjevanja tudi dejstvo, da je bil ta naziv vse prevečkrat ponižan. Preteklost mi je pokazala, da je takšno rangiranje le dodatno netilo za zdrahe med zdaj že skoraj pregovorno nesložnimi alpinisti... Pri tem pa ne želim sodelovati.«
Enako kot na svojih alpinističnih turah Marko Prezelj zagovarja etično plezanje tudi kot gorski vodnik z mednarodno licenco. »Plezanje mora biti izvedeno s čim manj tehničnimi pomagali,« je prepričan. »Vodenje na Mount Everest z dodatnim kisikom, na primer, zame ni sprejemljivo, zato zdaj klienta na to goro ne bi vodil.«
Častni člani AC
Najstarejša planinska organizacija na svetu, The Alpine Club (AC) iz Londona, je med svoje častne člane sprejemala izključno največja imena svetovnega alpinizma. Med njimi so ob drugih Riccardo Cassin iz Italije, Jeff Lowe in Tom Hornein iz ZDA, Tom Nakamura iz Japonske, Peter Habeler in Kurt Diemberger iz Avstrije, Erhard Loretan iz Švice, Reinhold Messner iz Italije (Južne Tirolske), Chris Bonington, Doug Scot in Joe Brown iz Velike Britanije, Catherine Destivelle iz Francije in Nazir Sabir iz Pakistana.
Pred dvema letoma, leta 2010, je postal častni član AC tudi vrhunski slovenski alpinist Silvo Karo. Od Prezlja pet let starejši Ljubljančan Karo ima na svojem seznamu okoli 1850 plezalnih vzponov, od tega 170 prvenstvenih, sodeloval je na 24 alpinističnih odpravah in postal v svetu znan predvsem po vzponih v Patagoniji. Ko so pri National Geographic pripravljali knjigo Voices from the Summit, so ga povabili, da je zanjo napisal esej o argentinski Patagoniji. Sicer pa je v alpinističnem svetu znan tudi po tem, da je leta 1997 v severozahodni steni Half Doma v ameriških Yosemitih opravil najhitrejši vzpon, ko je za 750-metrsko smer potreboval »samo« 11 ur in 20 minut. Silvo Karo je idejni vodja in direktor slovenskega festivala gorniških filmov.
Marjan Raztresen