Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 20.04.1992

Delo, Šport: ... Lovska smer na smučeh

V gorah dobre razmere za ekstremno smučanje — Črnivec in Škoberne smučala s Krofičke
LJUBLJANA - Pred dnevi sta Borut Črnivec in Tomaž Skoberne smučala najprej s Krofičke (2083 m), takoj nato pa še z Ut (2029 m); oba vrhova sta v Savinjskih Alpah med Logarsko in Robanovim kotom. S Krofičke, pravzaprav sta morala zaradi opasti začeti 20 m pod vrhom, sta smučala po SV grebenu (ocena IV), z Ut pa po SZ vesinah (III+), do markirane poti, potem pa po njej do Koče pod Ojstrico; okoli 800 m višinske razlike (zgornji različici pa imata po 150 m).
Razmere sta imela pod višino 1700 m idealne, predelan sneg, zgoraj pa je bil sneg leden, deloma kložast. Ker gre verjetno za prvo smučanje, sta ga tudi poimenovala: Lovska smer.
Dejan Ogrinec (AO Črnuče) in Andrej Zorčič (Akademski AO) sta v nedeljo 12. aprila smučala v severni steni grebena Veliki vrh - Zajmenove peči v masivu Košute. Začela sta na sedlu ob značilnem stolpu in smučala zgoraj po odprtem pobočju, potem (strmo!) prečila levo v grapo, po kateri sta smuk končala (potem pa nadaljevala v Podljubelj). Razmere sta imela v glavnem dobre, le v grapi (senca) je bilo nekoliko poledenelo. Ocena V-, mesto S6, 700 m.
Oglasili so se tudi z Bovškega. Marko Čar in Simon Čopi sta v nedeljo smučala s Prestreljenika (IV, na sedlo) in nato še s Stadorja (V, k trisedežnici Skripi). Kot zanimivost omenimo še, da je Čar smučal na snežni deski. Snežne razmere pa sta imela menda idealne.

FRANCI SAVENC

ZMERAJ V OSPREDJU
Severna stena Grandes Jorasses je še vedno pojem, eden izmed »treh velikih problemov Alp«, in vsak prvenstveni vzpon v njej je veliko dejanje. Najnovejšega je to zimo (7 bivakov) v Walkerjevem stebru opravil Marc Batard in novo smer (označeno s 4) poimenoval »Le Colombe et L'Enfant«.
1 je Mrtvaški prt (Linceul), 2 je Desmaisonova, 3 Cassinova, 5 Boivin-Vionet-Fausset, 6 McKintyrejeva in 7 Japonski ozebnik.

(F. S.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Vabijo na vse konca sveta
Organizatorjev, ki pripravljajo gorniška popotovanja (trekinge) in tudi prave alpinistične odprave, je vedno več. Reklam v planinskih revijah je vse več, vabijo že tako rekoč na vse konce sveta.
V Pamir, na Leninov vrh (7134 m) vas Dunajčani prepeljejo za 23.500 AUS, na Pik Komunizma (7495 m) in/ ali Pik Korženevske (7105 m) za 24.750 AUS, v Tien Šan, na Pik Pobedy (7439 m) za 28.200 AUS, na Han Tengri (7010 m) pa za 27.850 AUS; za vse akcije je predvideno po 28 dni.
Švicarska firma Eiselin Sport že sedaj reklamira odpravo na Šiša Pangmo, ki bo od 10. aprila do 21. maja 1994; vsakega udeleženca bo stala po 14.800 DEM. Kdo pa bi hotel na Everest, pa se lahko prijavi za obdobje 17. april - 16. junij 1993, le 20.400 DEM mora pripraviti. Nekako v istem času bo tudi njihova »komercialna odprava« na Čo Oju - manj kot 15.000 DEM.
Na Kilimandžaro za 10 dni 2766 DEM, za 17 dni in še na Mt. Kenijo, pa 4079 DEM. Na Ararat samo za 1590 DEM, smučanje z istega vrha pa 1809 DEM. 26 dnevna »odprava« na Aconcaguo 3890 DEM, toda letalski prevoz ni vključen ...
Polno je tudi raznih »malih oglasov« v stilu; Privatna odprava Mt. McKinley, maj 1992, kličite telefon...

(F. S.)

Nova 8a v Libojah
Tretjo smer težavnostne stopnje 8a v plezališču Kotečnik pri Libojah je preplezal Matej Mejovšek. »La Belle Femme« (Lepotica) poteka po previsni gladki plošči, visoki 15 m. Mejovšek je v zadnjih tednih ponovil tudi množico smeri spodnje devete stopnje, poleg njih pa še: Nebo nad Berlinom (8a), Fonza (7c), Črnobeli bluzz (7c) in Astérix (7c). Eden izmed aktivnejših športnih plezalcev Šaleškega alpinističnega odseka je tudi šestnajstletni Gregor Šeliga. Uspešen je bil v več smereh osme težavnostne stopnje, zelo hitro pa je uspel ponoviti tudi smer Kolomon (7b+).

Druga tekma za mlajše kategorije
Druga letošnja tekma pokala Slovenije v športnem plezanju bo v soboto, 25. t. m. v Slovenski Bistrici. Cicibani in cicibanke se bodo na umetni steni preizkusili ob 10. uri, uro in pol kasneje mlajši pionirji in mlajše pionirke, ob 13. uri pa kadeti, kadetinje, starejši pionirji in starejše pionirke. Prireditelj AO Impol pričakuje nastop več kot sto najboljših mladih plezalcev, zato bo tekma vredna ogleda.

(N. R.)

Akcija 4000
Komisija za mednarodne stike PZS obljublja nadaljevanje akcije »4000«. Doslej so že bili na Monte Rosi, Paradisu, Mont Blancu in vrhovih nad Saas Feejem. Letošnji cilj naj bi bile gore nad Zermattom, ki ni le izhodišče za Matterhorn, temveč še za številne, prav tako lepe, vendarle lažje vrhove. Akcija bo sicer na sporedu šele 22.-29. avgusta, ker pa bo kondicijsko zahtevna, se bo potrebno nanjo pravočasno pripraviti.
V načrtu so vzponi na vrhove: Castor (4228 m) ali Polux (4092 m), Breithorn (4164 m) in Dom (4545 m). Okvirna cena je 260 DEM. akontacija pa 3.000 SLT, ki jo je potrebno vplačati ob prijavi. Ker je število udeležencev omejeno, bodo predplačila sprejemali le do zasedenosti avtobusa. Prijave in vse informacije v pisarni Planinske zveze Slovenije.

(F. S.).

Vse karte Karakoruma
Dokumentacijski center (Servei General d'Infarmacio de Muntanva) v Sabadelu pri Barceloni, je spet postregel s kvalitetnim prikazom. Zbrali so vse grafične prikaze Karakoruma, oblikovali nekak »index« in vse skupaj prikazali tudi grafično. Čeprav je (zaradi stroškov) vse skupaj v črnobeli tehniki, bo za vse raziskovalce tega sveta izredno pomembno. Med uporabniki pa bodo seveda na prvem mestu alpinisti.

(F. S.)

Čiščenje Everesta
Nepalsko ministrstvo se je trdno odločilo, da čim prej in kar se da temeljito očistijo (za sedaj) vsak svojo Sagarmatho, najvišji vrh sveta Everest. V obdobju 1952-91 se je, na njem (torej le z nepalske strani!) preskušalo kar 127 odprav. To pa po grobih ocenah pomeni vsaj 6-6,5 ton odpadkov na prostorih za tabor dva in tri, kakih tri tone na Južnem sedlu (tabor 4) in več kot pol tone na grebenu, kjer odprave postavljajo T 5. Skupno torej 16—17 ton odpadkov.
Odpadke bodo na »zbirnem mestu«, na ledeniku Kumbu, trpali v posebne zabojnike, katerih predvidena nosilnost je nekaj nad 200 kg (zaradi helikopterskega odnosa). Torej — tudi če bi hoteli odstraniti le največjo nesnago, operacija ne bo prav kmalu končana.

(F.S.)

Od 1000 do +8000 m
Ente Fiera di Trieste pripravlja za obdobje 24. 10. do 1. 11. 1992 veliko mednarodno prireditev z naslovom »Od 1000 do +8000 m«, posvečeno goram, podzemlju, specifičnim aktivnostim v njih in turizmu. Računajo, da bodo sodelovale planinske organizacije Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije in še mnoge druge.
V kulturnem delu pripravljajo razstavo o znanem plezalcu Emiliu Comiciju, posebno speleotoško razstavo, razstavo planinske literature, z eno od zbirk bo sodeloval Planinski muzej iz Torina, razstavo planinske fotografije pod okriljem prof. Spira Dalla Porta Xidias ipd.
Tudi na »bolj konkretne« prireditve niso pozabili. Pripravili bodo umetno steno, tekmovanje v plezanju ter demonstracije plezanja in speleologije.
V načrtu so nadalje koncerti, gledališka predstava ... ter nagradna fotografska akcija v Glinščici.

(F. S.)

Delovno PD Križe
Planinsko društvo Križe je konstantno po številu članov, po lanskih podatkih jih ima 565, kar za kraj kot je njihov ni malo. Izredno marljivi so bili tudi na Kriški gori. V dobrih devetih mesecih so podrli staro, dotrajano kočo in pozidali novo v velikosti srednje velike stanovanjske hiše, pa še pritlične prostore so zagotovili. V delo so vložili 5.800 delovnih ur, s tovorno žičnico so prepeljali devetdeset ton materiala itd.
Za letos načrtujejo (ob rednih akcijah), še dokončanje sob, napeljavo strelovoda, izgradnjo dodatnih (suhih) sanitarij, elektrifikacijo koče s solarnimi moduli in ureditev okolice. GRS pa je v sodelovanju s Elektrotehno - SET in ELZAS postavila v koči najnovejši (prvi tak pri nas) »solarni« radijski komplet. Markacisti bodo uredili izletniško točko na Tolstem vrhu itd.

(F. S.)

Privlačni »kranjski vrhovi«
Dnevnik planinske transverzale, imenovane kranjski vrhovi, katerega prva naklada je lani pošla, je po nedavnem ponatisu spet mogoče dobiti. Doslej so prodali tri tisoč izvodov dnevnika, kar kaže na precejšnje zanimanje za planinsko pot, ki so jo leta 1975 zaznamovali in uredili kranjski planinci. Speljana je čez vrhove mejnih in drugih manj znanih gora, kot so Velika Koroška Baba, Goli vrh, Rinke in Kokrška Kočna v Kamniško-Savinjskih alpah ter Virnikov Grintovec, Stegovnik in drugi. Skupaj je na vsej poti, ki jo je mogoče prehoditi v štirih dneh, 20 kontrolnih točk na vrhovih in 6 v planinskih postojankah.

(L. S.)

Mariborska pesmarica
Mladinski odsek PD Železničar in PD Maribor-Matica sta izdala zbirko pesmi, ki bo dobrodošla na planinskih izletih, zlasti pa ob večerih v planinskih postojankah. Pesmarica je žepnega formata (11 cm x 15,5 cm), ima 56 strani, natisnjenih pa je 50 pesmi. Med njimi je tudi slovenska himna - Prešernova Zdravljica pa Sardenkovi verzi »Oj, Triglav, moj dom«, ki jih je uglasbil Jakob Aljaž in so postali »himna« slovenskih planincev idr., predvsem narodne in ponarodele pesmi. Pesmarico sta pripravili Zinka Iskra, ki jo je tudi opremila, in Ivanka Horvat.

(F. S.)

PREJELI SMO

Planinska zveza Slovenije ima privide
Z začudenjem in nejevoljo smo v Obvestilih PZS št. 3/92 na strani 6. pod 3 prebrali stališče osrednjega organa Planinske zveze Slovenije, upravnega odbora do pohodov v naravo.
Splošno je znano, da je človekovo zdravje odvisno od osebnega izogibanja organizmu škodljivih razvad in od rednega fizičnega obremenjevanja zlasti od izletov v naravo in po možnosti vezanih z vzponi in potepanjem. Vsaka organizacija, ki omogoča tako rekreativno dejavnost, ki krepi organizem udeležencev, je zaželena. Če PZS meni, da je organiziran obisk gora monopol planinskih društev, dela proti načelom, zaradi katerih je organizirano planinstvo nastalo. Najbolje bi bilo, če bi vse osnovne šole imele v svojih programih šolske izlete v planine z obvezno prisotnostjo vodniškega kadra iz svojih vrst ali iz vrst planinskih društev. To velja tudi za razumevanje vodstev podjetij pri gojitvi planinstva kot sestavine rekreacije zaposlenih. Ocena izletov: strogo bi morali ločiti organizirane izlete od tistih »izletov«, ki jih organizirajo razne skupine (sto železarjev, sto pivovarjev, sto gasilcev, ...), ki niso strokovno vodeni, delajo škodo naravi in ogrožajo varnost ljudi. Je brez pameti in argumentov izrečena in konkretno za železarje žaljiva.
Slovenski železarji, saj se je njihova dejavnost rojevala v planinah, so instinktivno vezani na gorski svet. Potrebno jim je nuditi samo primerne pogoje in takoj se bodo sami in s svojimi družinami z veseljem vključevali med obiskovalce planin. V vsej zgodovini planinstva so železarji igrali pomembno vlogo, pri prvenstvenih vzponih, gradnjah bivakov, posodabljanju gorskih postojank in izletništvu.
Po osvoboditvi, ko je slovensko železarstvo doživljalo razcvet, so organizirani pohodi postali običaj zaposlenih na Jesenicah, na Ravnah in v Štorah. Po združitvi v Slovenske železarne leta 1970 in predelovalcev jekla l. 1974 so pohodi zaposlenih in njihovih družinah članov postali navada, ki jih je medsebojno spoznavala in povezovala ob tem pa širila krog rednih obiskovalcev gora od najmlajših do najstarejših.
Štirikrat letno so železarji hodili na slovenske vrhove in planine in do 2.000 udeležencev letno je spoznavalo bogastvo slovenske dežele. Velik je zato njihov delež k razvoju planinskih navad, saj sta organiziran prevoz in strokovno vodništvo pritegnila številne udeležence in med drugimi vsaj polovico otrok, ki sicer ne bi doživljali Triglava, Prisanka, Stola, Pece, Nanosa itd.
Na žalost se je število organiziranih izletov slovenskih železarjev zadnja leta v krizi, ki jo preživljajo, znatno zmanjšalo.
Kako si upa vodstvo PZS trditi, da pohodi slovenskih železarjev niso strokovno vodeni, da delajo škodo naravi in ogrožajo varnost ljudi. Saj so vendar vse te vrline bile poglavitni razlog organiziranega izletništvu železarjev.
Statistika kaže, da so pri razširjenosti planinstva merjena po članstvu PZS na prvem mestu Ravne na Koroškem, slede jim Jesenice in zatem industrijsko razvita središča. Vsak slepec mora videti, da ima vzajemnost planinskih organizacij s poslovodstvom ter sindikatom pri tem pomembno vlogo. V to spadajo tudi sponzorski prispevki za pohode. Prepričani smo, da je redko katera tura planinskih društev organizirana tako dosledno po pravilniku o planinskem vodniku PZS, kot so prav pohodi slovenskih železarjev. Za vsako turo je opravljen predhodni ogled terena, speljane posebne markacije in zavarovanje, udeležence pa spremlja predpisano število vodnikov. Železarji imajo celo svojo organizacijo okrog 50 planinskih in gorskih vodnikov, ki se redno sestajajo, ugotavlja rezultate pretekle sezone, izroča priznanja in analizira načrte za naprej. Ta organizacija je lahko ponosna, saj je v dveh desetletjih ostala brez nesreč.
Za zasluge pri razvoju planinstva je Tomaž Banovec, kot predsednik PZS, 17. 2. 1987 Slovenskim železarnam izročil častno plaketo, sedanje vodstvo PZS pa, v evforiji zmanjševanja obiskovanja naših gora pohode železarjev ocenjuje za škodljive. Vsi, ki so nam slovenske gore svete, si moramo samo želeti, da bi planinski izleti postali vrlina vseh osnovnih in srednjih šol in da bi razvoj planinstva bil prisoten v vseh gospodarskih in negospodarskih organizacijah.

GREGOR KLANČNIK

Po gorah Pakistana
Danes ob 19. uri bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predaval Pavle Kozjek. Spremljali ga bomo na dveh odpravah v pakistanske gore, na Karakorum '86 in K2 '88. Ob »čisto odpravarskih« diapozitivih bo skušal pokazati tudi življenje ob poti h goram. Prikaz bo seveda spremljala glasba.

(F. S.)

  20.04.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45946

Novosti