Delo, Šport: ... Tudi v alpinistiki smučanje dobiva vse več veljave
Ne le ekstremni smuki, tudi smučanje z visokih gora in tekmovanja - S padalom z vrha Triglava - Uvrstitev na 8. mesto
LJUBLJANA - Čeprav nekateri zmajujejo z glavo, ko slišijo kaj vse že počno ljudje v gorah, se alternativne dejavnosti vse bolj krepe. Pustimo vnemar poskus odgovora na vprašanje, ali je vse to še alpinizem, poglejmo raje, kaj so naši alpinisti zadnji čas počeli in kaj načrtujejo.
Viki Grošelj (AO Matica) in Tomaž Jamnik (AO Kranj) sta od 28. aprila v Anchorage. V načrtu imata vzpon na najvišji vrh Severne Amerike Denali (Mt. McKinley, 6194 m) in smuk z vrha, vse do letališča na ledeniku Kalhitna (ok. 2200 m).
Dva dni za njima je v indijsko Himalajo odpotovala odprava Trisul 87. Njeni načrti so pravi odsev sedanjih teženj. V ostenju Trisula načrtujejo prvenstvene vzpone, iz vrha pa nameravajo tudi smučati in poleteti s padalom. Vlasta Kunaver m Sandi Marinčič sta zato še malo pred odhodom (25. aprilu) v družbi z Igorjem Krevljem (vsi so člani AO Matica), zajadrala z naše najvišje gore – Triglava. Štartali so prav na vrhu, pri Aljaževem stolpu, preleteli steno in pristali v Vratih.
Pri Aljaževem stolpu sta (isti dan) začela tudi Davorin in Luka Karničar, člana AO Jezerski, le opremljena sta bila precej drugače po smučarsko. Smučala sta najprej v območju poti (po grebenu v smeri Malega Triglava, ocena S6, V), kjer pa so ju nekoliko ovirale iz snega štrleče jeklene pletenice (na kopnem odstavku, visokem kakih 7 m, pa sta si z njimi pomagala, da jima ni bilo treba sneti smuči), nadaljevala pa po SV steni na Ledenik. (Vseh 300 m sta presmučala brez uporabe cepina in vrvi.) S Kredarice sta potem smučala še čez Prag (S4/3, IV), kjer pa sta morala zaradi pomanjkanja snega kar dvakrat sneti smuči. Za 1800 m višinske razlike, od Aljaževega stolpa do Aljaževega doma, sta potrebovala dve uri in pol, ob tem pa sta - tako kot v Dolgem hrbtu - smuko posnela tudi na filmski trak.
Z Jezerskega poročajo tudi o uspeli skupni turi (15 udeležencev) in smuku z Jezerskega sedla, mimo Kranjske koče in po lovski poti. Davo Karničar je 23. preteklega meseca presmučal Spomladansko (S5, 300 m) v Kočni, tri dni kasneje pa še Steber (S5, 350 m) Skute. Zgornji del je (prvi) smučal resnično v območju stebra in ne po snežišču, kot je bilo to v navadi doslej. 30. aprila pa je bilo izredno živahno v Grapi (Povnovi dolini) Kočne. Navsezgodaj jo je presmučal Davo, kasneje pa še njegova brata Drejc in Luka, Janez Krč ter Janez Smrtnik, Rado Markič pa jo je presmučal 2. t.m. Ta 1100 m visoka smer s smučarsko oceno S4/3 si je že utrdila sloves enega naših najlepših (velikopoteznih) alpinističnih smukov.
Med Veliko in Malo Goličico
Dejan Ogrinec (AO Črnuče) in Andrej Zorčič (Akademski AO) pa sta se spet izkazala v Julijcih. 26. aprila, potem ko sta dan pred tem natančno proučila razmere, sta namreč presmučala Grapo med Malo in Veliko Goličico, plezalno smer iz leta 1950. Smer, kakih pet stopinj bolj strma je od sosednjega Hudičevega žleba, nad skalno steno zavije v levo, sledila pa sta ji (izpostavljena prečnica!) vse do vznožja stene. Žal jima je le, da zaradi nenadne nevihte nista začela prav v škrbini, temveč sredi snežišča kakih 60 m nižje. Vseeno pa štejeta to turo za eno naših najtežjih doslej, ocenila pa sta jo s S5/6, VI-, 650 m. Varovala se nista, sta si pa na dveh manjših skokih z vrvjo omogočila prehod.
Borut Črnivec in Andrej Terčelj sta opravila več težkih smukov na Bovškem. 25. aprila sta bila na Prestreljeniku (2499 m) in smučala po J vesinah (S5, IV+, 200 m) k postaji D kaninske žičnice. Dan kasneje sta smučala z Visokega Kanina (2587 m), in sicer na jug, v območju zavarovane poti (S6/5, V, 200 m). Potem pa sta šla z Mojco Razpotnik še v Vrhu Laške Planje, po žlebu (S5, IV, 200 m) v S pobočju. Dva dni kasneje sta smučala še z Velike Črnelske Špice (2332 m), po vzhodnih vesinah (S5/4, IV-, 250 m) in z Rombona (2208 m) po žlebovih (S6/4, V+, 250 m) ob Z grebenu (oz. poti). Vseskozi sta imela odlične razmere.
Opravljeni so bili še nekateri drugi (alpinistični) smuki. Marko Šurc (AO Bohinj) je 29. aprila opravil kar tri. Najprej je presmučal Desno in Osrednjo grapo Viševnikov, nato pa še grapo v S pobočju Ablance.
Kot zanimivost omenimo uvajanje enojnih smuči (monoski). Ponekod v Alpah so z njimi presmučali že prenekateri ozebnik in trdijo, da bi bile lahko odlično dopolnilo za alpinistično smučanje. Navzgor z navadnimi smuči, navzdol pa - ker se sneg že ojuži - z enojna smučko. Malo težka je sicer in nerodna, toda kaj vse človek ne dela v svoje zadovoljstvo.
Zorčič je enojno smučko že preskusil v eni izmed grap (S4, III-, 200 m) Zvoha. Po tej izkušnji se nagiblje k mnenju, da so možnosti dokaj omejene, snežne razmere pa izrednega pomena.
Na tekmovanja je treba v tujino
Franc Ferjan, Dušan Podlogar (oba AO Gorje), Jože Uršej (AO Jesenice), Ljubo Hansel (AO Kozjak), Tone Urnakar in Cveto Kemperle (Soški AO) pa so se udeležili XIII. mednarodnega smučarsko - alpinističnega tekmovanja (ski rallyja) nad Madonno di Campiglio. Prizadevnim organizatorjem (pozimi organizirajo med drugim tudi 24 - urno tekmovanje smučarskih štafet) je letos uspelo uresničiti že tri leta načrtovano turo skozi osrčje Brentskih Dolomitov. Prvi dan je bila na sporedu tura Campanille Basso - Crozzon, s časovno omejitvijo 7.30 h, drugi dan pa po nekoliko krajši (4 h), z višinsko razliko 1450 m, še dva »kronometra«. S popolno opremo se je bilo potrebno kar najhitreje (čas so merili s štoparico) premagati 2,5 km dolgo progo (zadnjih 300 m zelo strmo) in potem smučati po nesteptanem terenu (z višinsko razliko 650 m). Druga hitrostna preizkušnja je bila podobna, le da se je začela (v navezah, z derezami in cepinom ...) z vzponom prek ledene stene in - da je bilo smučanje po še bolj razgibanem terenu. Dvojica Kemperle - Podlogar se je med 50 ekipami iz 8 držav uvrstila na odlično 8. mesto, Hansel in Uršej sta bila 24., Ferjan in Urankar pa na 25.
Ob tekmovanju so si nekateri zaželeli tudi »pravih« alpinističnih tur. Toda zaradi neugodnih razmer sta Kemperle in Uršej uresničila le smuška pristopa na Mt. Cevedale (3752 m) in Konigspitze (3859 m), s katerih sta tudi smučala, v Sončnih ploščah pred Arcom ob Gardskem jezeru pa sta preplezala Smer prijateljev: V, A0 350 m. Hansel in Urankar sta se morala turam v Bernini odpovedati zaradi »nočnih zbiralcev opreme«, ki so jima pred hotelom povsem izpraznili avtomobil.
FRANCI SAVENC
Srečanje planincev na Trstelju
NOVA GORICA - PD Nova Gorica bo priredilo 17. t. m. na Trstelju tradicionalno srečanje s člani zamejskih planinskih društev. Osrednja slovesnost bo pred prenovljeno kočo ob 11. uri.
Planinski vodnik Treskavica
SARAJEVO - ZOTK sarajevske Univerze je izdala planinski vodnik Treskavica, ki ga je pripravil mg. Ševko Kadrič. Po uvodnih besedah založnika je namenjen študentom v vzpodbudo za organizirano planinstvo, planincem in znanstvenim delavcem pa kot vzorec za nadaljnje uresničevanje načrtov. Za nas, ki smo kar preveč odmaknjeni od BiH gora, pa je tudi vabilo: pridite, ne bo vam žal. (Naročite ga lahko na naslov: PD Treskavica, Ul. Aščiluk 1, 71000 Sarajevo, tel. 071/538-556.)
Pritegne napoved, da bodo - po vzoru planinsko razvitih dežel - po vrsti predstavljali gore, ki obkrožajo glavno mesto BiH, in to na način, ki se je v Evropi že udomačil. To je tudi prva taka publikacija v republiki.
Brošura formata 12 cm x 20 cm ni posebno obsežna, vsega 30 strani ima, pa vendarle - tistim, ki gora ne poznajo, nudi kar precej podatkov. Geografska predstavitev je dopolnjena s kratkimi opisi poti in postojank, speleoloških objektov, smučarskih tur, ribolova in alpinizma. (Na žalost pa je naštetih le nekaj smeri z ocenami, kar bo težko komu v orientacijo, pomoč). Posebno poglavje je posvečeno človeku: od opisa planšarstva do opisa bivanja predsednika Tita na Treskavici in predstavitve PD Treskavica ter štirih planincev, katerih imena so najtesneje povezana s Treskavico. Ne manjka tudi seznam uporabljene literature.
Škoda, da edicija nima primernejših ilustracij (več pomeni risba kot nerazločen odtis še tako dobre fotografije) in da delo ni pravi vodnik, ki bi uporabnika vodilo, kam (kako) naj gre in zakaj. Vsem, ki tega gorstva ne poznajo, pa bo vsekakor dobrodošel pripomoček. Kar škoda, da so ga natisni-li v vsega 1000 izvodih, saj ponatisa kmalu (po naši stari navadi) najbrž ne bomo doživeli.
FRANCI SAVENC
Izleti komisije PZS za mednarodno sodelovanje
LJUBLJANA - Bliža se letna sezona in ponovno se bo marsikdo odločil za izlet v tujino. Letošnji izleti komisije so objavljeni v koledarju akcij PZS 87, za tiste, ki nimajo koledarja, pa naj jih naštejemo: 6. junija Spitzegel (2119 m), 27. junija Monte Cavallo (2239 m), 5. in 6. Septembra Grossglockner (3798 m), 19. september Poliški Špik in Montaž (2753 m) in krožna tura po Korziki, ki bo od 28. avgusta do 5. septembra z obiskom Monte Cinta (2707 m), avtobusnim prevozom (do tja in po otoku) ter prenočevanjem v šotorih in lastno hrano in kopanjem. Podrobnejši opisi izletov so že na voljo v pisarni PZS, Dvoržakova 9, objavili pa jih bomo tudi ob posameznih razpisih za izlet.
Vzpona na Grossglockner in Monte Roso
LJUBLJANA - AO Šmarna gora prireja 6. in 7. junija planinski vzpon na Grossglockner. Prevoz bo s posebnim avtobusom, vzpon pa bodo vodili usposobljeni vodniki. Orientacijska cena je 18.000 din, prijave pa sprejemajo do zasedbe mest v avtobusu v društveni pisarni na Vikrčah ob četrtkih ob 20. uri. Izlet na Monte Roso iz Zermatta bo od 19. do 23. julija, organizirata pa ga PD in AO Šmarna gora. Tu je orientacijska cena 65.000 din in približno 110 švicarskih frankov. Prijave z vplačilom akontacije pa zbirajo ob sredah ob 20. uri v društveni pisarni v Vikrčah do zasedbe mest v avtobusu.
Turni smuk s Kredarice
LJUBLJANA - PD Ljubljana - Matica bo priredilo turni smuk s Kredarice 17. maja. odhod udeležencev od Kovinarske koče pa bo dan prej ob 7. uri. Udeležba na smuku je na lastno odgovornost, vendar pa bodo zaradi morebitne pomoči prisotni tudi člani GRS Mojstrana.
Če smuka zaradi slabih razmer ne bo, bo novico objavil val 202 15. t. m., informacije pa bo društvo dajalo tudi po telefonu 312-645.
Osp je dobro obiskan
Vili Guček (AO Trbovlje) je 18. 4. z Metko Lukančič v Ospu preplezal Tržaško. Prvi raztežaj (VIII+) je zmogel prosto v tretjem poskusu, oba preostala težka raztežaja - streho (-IX) in predzadnji težki raztežaj (VIII) pa na pogled. Sicer pa so raztežaji v smeri ocenjeni z VIII+, IX-, VI+, VIII, VII ... Kot kaže, je Guček, ki mu je uspelo kot drugemu v enem dnevu prosto ponoviti Tržaško, opravil 4. PP te smeri. Naslednji dan sta oba prosto preplezala še Pero (V+), in Luknjo (VI-).
Robi Držan (AO Litostroj) in Aleš Bjelčevič (AAO) sta 12. 4. opravila 2. ponovitev Vražjega Roberta. Pravita, da je smer v prvem in četrtem raztežaju krušljiva. V njej sta dva svedrovca in 7 klinov. Naslednji teden, 18. 4, je Robi Držan z Miro Klemenčič (AO Rašica) ponovil Netopirja.
Člani AO Kranj, Filip Bertoncelj, Igor Kalan in Petra Vencelj so 11. 4. ponovili Letečo Meri. Poročajo, da v smeri manjka nekaj ploščic v svedrovcih, vendar pa se jo da preplezati, čeprav je plezanje nekoliko bolj kočljivo. Andrej Jaklič je naslednji dan s soplezalcem prosto ponovil Italijansko.
V Ospu so plezali tudi člani AO Škofja Loka. Jure Bogataj in Maja Krajnik sta ponovila Prečenje in Muho (slednjo Bogataj prosto). Franci Jensterle in Uroš Bernardičič (AO Matica) pa sta splezala Italijansko (oba prosto z rdečo piko). Muho (prosto z rdečo piko le Jensterle) in Hard rain (tudi oba prosto, Jensterle na pogled, Bernardičič pa kot drugi v navezi).
Železničarji v Boliviji
V četrtek, 30. aprila, je v bolivijsko Cordillero Real odpotovala sedemčlanska alpinistična odprava AO Železničar iz Ljubljane. Vodja odprave je Jernej Stritih (25 let), njegov namestnik pa je Bojan Pograjc (26 let). V moštvu so še Bojan Počkar (24), Matjaž Vrtovec (38), ki je zdravnik odprave, Kristina Poljanšek (21), Tone Štamcar (28) in Jure Andjelič (34). Kot prvi nameravajo preplezati jugovzhodno tisočmetrsko steno Mururate (5775 m), kot drugi pa tisočpetstometrsko vzhodno steno Illiampa (6372 m), ki s svojimi ogromnimi opastmi (letos še posebej, ker je v deževnem obdobju zapadlo veliko snega) ter sedemdeset stopinjsko naklonino ledu nudi poleg tehničnih težav, tudi veliko objektivnih nevarnosti. Z odpravo sta odpotovala tudi kranjska alpinista Igor Kalan in Filip Bertoncelj, ki pa imata svoje načrte. Načrtujejo, da se bodo v domovino vrnili nekje sredi junija.
Izšli so AR
Uredniški odbor Alpinističnih razgledov sporoča, da je 24. številko AR mogoče prevzeti danes in jutri v prostorih PZS (zgornja pisarna, oz. knjižnica).
Ker za naslednjo številko, ki naj bi izšla še pred počitnicami, načrtujejo med drugim tudi predstavitev Treh Cin, prosijo vse, ki imajo opise in sheme iz tamkajšnjih sten, da kopije posredujejo do 20. maja.
Srečanje pod Jalovcem
Tradicionalno srečanje pod Jalovcem, nekdaj VTK memorial, sedaj pa srečanje vseh, ki so prihajali na akcije Akademskega AO, bo letos 29. maja zvečer v planinskem domu Tamar. V soboto pa skupaj - s smučmi ali brez njih - na Kotovo sedlo. Organizatorji se priporočajo za medsebojno obveščanje pod geslom: Povej naprej!
Preplezali so Hlev
Iz kamniškega AO je spet prišlo nekaj zanimivih podatkov. Bojan Pollak je na novo preplezal tri grape v Zeleniških špicah: 19. aprila Velikonočno (60°, III/I-II, 420 m), 25. aprila pa še dve podobnih ocen. 2. t. m. so novo grapo (Majska: 55°, II, 300 m) v S steni Kompotele preplezali France Malešič, Mija Pirš, Genadij Štupar in Jana Vode. Najzanimivejši vzpon pa so opravili Boris in Genadij Štupar, Marko Šuštar in Stane Švigelj - 28. in 29. aprila so kot prvi preplezali Hlev, previsno steno nad spominskim parkom v Kamniški Bistrici. Smer, ki vodi po sredi stene, ob 10-metrski strehi, so poimenovali kar »Š«, po prvi črki svojih priimkov, ocenili pa s VI, A3/V, A1-2e, 110 m (4 R).
Priznanje J. Lorencu
LJUBLJANA - V sredo so v prostorih doma slovenskih planincev Zlatorog na skromni slovesnosti podelili zlati častni znak, najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije, Jožkotu Lorencu iz Prage.
Jožko Lorenc (55), po materi je slovenskega rodu, že od leta 1958, kot pravi slovenski planinski ambasador, pomaga pri povezovanju slovenskih (in jugoslovanskih) planincev s češkoslovaškimi. Za tamošnje planince je neizčrpen vir informacij o naših gorah, organizaciji in dogajanju pri nas, našim pa lajša navezovanje stikov, posreduje nasvete, pa tudi podatke o odpravah in sploh alpinizmu v ČSSR. Aktiven je tudi na publicističnem področju in omogoča izmenjavo planinske literature.
ID
Prvenstvene v Babič Kuku
V pogorju Velebita nad Karlobagom se dvigajo zanimivi strmi stolpi Babič Kuka. Najvišji med njimi je visok dobrih 200 m. To zanimivo, a še ne dosti poznano območje, sta konec aprila obiskala Miha Mihev in Andrej Gradišnik (AO Ravne). 26. 4. sta splezala prvenstveno smer Lažnivka, VI, V, A1, 200 m, naslednji dan pa še smer Za bodoča dekleta, VI+/IV, 150.
V Pečeh
Andrej Grudnik in Anton Pavlič sta v Golarjevi peči ponovila Orlovsko, v Krofički pa Brankino smer. Sašo Lekič, Avgust Robnik in Robi Supin pa so v Strelčevi peči preplezali novo smer (Bongo: IV+/III, 180 m, 3 h). Je precej krušljiva, prek stene pa vodi desno od Kaminske. Brata Supin pa sta v Krofički opravila prvo (tudi prosto, VI+/V) ponovitev Sladke skrivnosti.
Tečaj v Smederevu
Predsedništvo PD Čelik iz Smedereva je (na željo članov) zaprosilo komisijo za alpinizem PZ Srbije, ta pa je nalogo zaupalo AO dr. Rastko Stojanovič iz Beograda, tako da so s skupnimi močmi pripravili zimski alpinistični tečaj, ki bo prav gotovo mnogo pripomogel k razvoju alpinizma (in planinstva na splošno) v tem delu Jugoslavije. Med 40 kandidati so jih izbrali le 19, vodstvo pa zaupali Zvonimirju Blažini. S predavanji so začeli 5. marca, s praktičnimi vajami pa 22. marca na Stolu. Vseh predavanj (s praktičnimi vajami) je bilo šest, ob vikendih pa so imeli še vaje na terenu. Za konec tečaja pa so se z inštruktorji zbrali v črnogorskih Prokletijah, v Grbaji. Po zaključni turi na Volušnico so potrdila o uspešno opravljenem tečaju podelili devetim udeležencem.
Sporočilo AO Šmarna gora
Člani AO Šmarna gora so zadnji čas plezali predvsem v Osapski steni. 25. aprila sta Matjaž Jamnik in Tomo Šetina med drugim prosto ponovila Žago in Črni kamin, pet dni kasneje pa še Staro smer.
Hrvaška plezalska liga
Povsem mogoče je, da bo že letos zaživela (uradna ali ne, kar pa ni bistveno) povezava tekmovanj v športnem plezanju, nekakšna (eksperimentalna) hrvaška plezalska liga. Marjan 87 je doživel uspeh, konec meseca (29. - 31.) bo živahno pod Učko, jeseni bo AO Velebit verjetno vabil na Pokojc (pri Varaždinu) in - morda se ojunačijo še kje. Žal pa je več ali manj popolno mrtvilo (na tem področju!) v Sloveniji, čeprav naši plezalci v tem športu prednjačijo.