Delo, Šport: ... Filistrska sveča in samotni vzpon

Matej Banič, Silvo Babič, Boris Strmšek in Matjaž Slapnik so 8. februarja kakih 300 m desno od slapu Sulica v Logarski dolini opravili prvi vzpon prek slapu, ki so ga imenovali Filistrska sveča, V+, 90°/60°, 50 m, 1 ura. Poročajo, da je sveča lepa (90°), vendar je žal visoka le kakih 25 m, spodnji del slapu ima naklonino 60°.
Silvo Babič, ki je letos eden najbolj zavzetih obiskovalcev sten nad Logarsko dolino, pa je 18. marca sam opravil vzpon prek severne stene Planjave. Plezal je na območju Desnega boka Levega grebena, ki poteka med smerjo Palouz - Tschada in Levim grebenom. Ker ne ve povsem natančno, kje poteka smer Desni bok - saj ima zelo malo ponovitev, je povsem mogoče, da je nekatere dele smeri preplezal kot prvi. Smer je ocenil s V+, 70°- IV+, 50°, 1000 m, 4 ure, v bistvu pa gre za 1 zimsko ponovitev (na splošno pa 2. ali 3. ponovitev) smeri Desni bok Levega grebena.
Babič je v steno (v vpadnici smeri Palouz - Tschada) vstopil že zgodaj zjutraj. V grapi, v kateri je preplezal nekaj strmih skokov, ga je ves čas zasipal pršič. Zavil je levo proti rdeči steni, ki pa se ji je izognil po prehodu v ploščah, kjer je lahko napredoval samo prek šopov zmrznjene trave in zemlje. Skala je bila posuta s pršičem, na greben pa je prišel po težkem kaminu. Ko se je prebijal prek snežišča proti veliki trikotni steni, se je vreme pokvarilo. Zajela ga je megla, pihal pa je tudi močan veter. Do roba stene je moral krepko gaziti. Sestopil je najprej po grebenu proti Lučki Babi, potem pa se je spustil po grapi v SV steni Lučke Babe. Orientacija je bila sila zahtevna, k sreči pa si je pri sestopu lahko pomagal s sledovi plezalcev iz Bele grape, ki so plezali v nedeljo.

Obiskali so Hoggar
Hoggar ali Saharski Dolomiti slovenskim alpinistom niso povsem neznani. Včasih smo lahko večkrat kaj prebrali o njih, v začetku leta 1974 pa jih je obiskala tudi osmerica članov Akademskega AO pod vodstvom Franca Jeromna.
Letos so Hoggar obiskali tudi Jeseničani. Pet jih je bilo, vodil pa jih je načelnik AO Rok Štravs. V Afriko so šli z letalom in se z njim tudi vrnili, na poti pa so bili mesec dni. Plezali so v Illamaneju in okolici Assekrema, skupno devet smeri. Za eno, v Ilamaneju, sodijo da bi bila lahko prvenstvena (V, 150 m, Matjaž Prezelj - Rok Štravs).

Novo vodstvo AO Delo
V AO Delo so pred kratkim izvolili novega načelnika. Romana Cerarja, ki je doslej uspešno vodil ta odsek, je zamenjal Franc Rozman, njegov pomočnik pa je Drago Peršl. V zimski sezoni so v glavnem plezali slapove: Andrej Avbelj je preplezal Orglice v Kamniški Bistrici ter Slap nad votlino in Svečo v Tamarju. Boris Benedič je preplezal Orglice in Sinji slap pod Češko kočo, Heda Kočevar pa Orglice in Slap nad votlino. Martin Hrastnik je prejšnji mesec v Ospu preplezal Luknjo, Trzinsko, Žago, Pero, Italijansko in v sestopu Medota.

Štuparjev memorial preložili
Zaradi neugodnih vremenskih razmer so morali za včeraj napovedani Štuparjev memorial - alpinistično tekmovanje v veleslalomu s Kamniškega sedla - preložiti. Kamniški alpinisti napovedujejo, da bodo tekmovanje pripravili 10. maja. Pred tem bodo razpis ponovno objavili v alpinističnih novicah in v obvestilih na ljubljanskem radiu.

Občni zbor AO Škofja Loka
Marca so imeli člani AO Škofja Loka občin zbor. V letu 1986 so opravili skupno 536 vzponov, od tega jih je bilo 117 ocenjenih s VI, 55 s VII, oceno VIII je imelo 16 vzponov, prvič v zgodovini odseka pa je bila preplezana smer z deveto težavnostno stopnjo. Zmogel jo je Marko Čufar. Največ so plezali doma, v tujini pa v Dolomitih, Centralnih Alpah, Verdonu in grški Meteori. Boštjan Kekec in Zdenka Demšar sta obiskala južnoameriške Ande in se povzpela na tri šesttisočake.
Jeseni so pričeli z alpinistično šolo, ki jo obiskuje 12 tečajnikov, vodi pa jo Zdenka Demšar. Novi načelnik odseka je Franc Balon. Od letošnjih vzponov je treba omeniti Levi slap v Baški grapi, ki sta ga 7. 3 preplezala Jože Balon in Drago Frelih (slednji AS Železniki). Ocenjen je s V, 90°/70°, 150 m.

Nočni vzpon
V noči od 13. na 14. marec sta Danilo Golob in Matej Humar (oba AO Kamnik) preplezala Bobnarjev plaz v Brani. Spodnjemu skoku sta se izognila v desno, v zgornjem delu pa sta imela odlične razmere. Frane Kamperle in Tomo Drolc (AO Kamnik) sta preplezala Gobo v Ospu.

Novice iz AO Kozjak
Zaradi ugodnih snežnih razmer sredi prejšnjega meseca sta dve navezi AO Kozjak kar med tednom obiskali Logarsko dolino. 11. marca sta Drago Praprotnik in Viktor Hribar preplezala Belo grapo s Šaleško varianto (V, 75°/50°, 1000 m) v severni steni Planjave. To smer sta dva dni zatem ponovila tudi Zdenko Zorič in Mira Uršič. 14. marca pa so Zdravko Marin, Samo Kunej in Boris Strmšek opravil: prečenje Mrzle gore. Na grebenu so imeli ponekod globok pršič.

Nova še težja desetka
Tadej Slabe (AO Matica) je 24. marca v steni pri vasi Črnotiče nad Črnim kalom preplezal doslej najtežjo smer v Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji. Gre pravzaprav za drugi krak in smer, ki jo je že takrat imenoval X, ocenil pa z
X-. To je bila do zdaj najtežja smer pri nas, vendar Slabe meni, da je nova smer, čeprav je tudi to ocenil z X-, nekoliko zahtevnejša od prve. Tadej obljublja, da si bo vzel čas in preveril oceno »stare« smeri. Mogoče bo treba oceno celo znižati. Obe smeri skupaj tvorita pravilno obliko črke X; del prečke je v obeh skupen. Pri tako težkih smereh le temeljit študij vseh kombinacij gibov, prijemov in obremenitev lahko najde idealno zaporedje, ki hkrati da tudi najnižjo in pravo oceno težavnosti smeri.
Slabe, ki je pred kratkim podaljšal pogodbo s športno trgovino Awenture iz Trsta, kjer je tehnični svetovalec, pravi, da je za izpeljavo nove smeri potreboval kar precej ur. Lahko mu verjamemo, saj je za prvenstveni vzpon takšne težavnosti potrebno res veliko garanja, študija in poskusov.
Stena, ki se ponaša z dvema desetkama, se dviga nad Črnim kalom. Do nje pridemo po poljski poti, ki se kakih 300 m od vasi Črnotiče odcepi na levo od ceste proti Podgorju. Od odcepa je treba prehoditi še kakih 500 m po omenjeni poljski poti.

MIRO ŠTEBE

Veter na grebenu
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 8. t. m. predavanje Veter na grebenu. Udeleženke prve jugoslovanske ženske himalajske odprave bodo z izbranimi diapozitivi predstavile pot in delo odprave, ki se je skušala po jugozahodnem grebenu povzpeti na Južno Anapurno. Predstava bo ob 19. uri v srednji dvorani doma, če pa bo zanimanje veliko, bodo predavanje ponovile ob 21. uri.

Vzponi AO Vrhnika
Bojan Otoničar in Janez Rožmanec sta 6. marca obiskala Jezersko in v 5 urah v Koroški Babi preplezala Centralno smer, III, 950 m. Sestopila sta po grapi med Babo in Ledinskim vrhom. Razmere so bile odlične. Naslednji dan sta preplezala še Sinji slap. Teden dni kasneje je nekaj članov odseka obiskalo Vršič. Bojan Otoničar in Janez Rožmanec sta v slabih razmerah (pršič) ponovila smer Trmasti kamini (IV - V, 300 m). 22. februarja so bili člani AO Vrhnika v Ospu Bojan Otoničar in Janko Verbič sta ponovila Gobo, Rado Kovačič in Janez Rožmanec sta opravila Prečenje, vsi pa so preplezali tudi Medota. Rado Kovačič in Milena Oblak sta preplezala tudi Italijansko.

Druga ponovitev Jugoslovanske
Jožef Nyka, urednik poljskega Taternika, poroča, da je njihova 14 - članska odprava opravila med drugim tudi 2. P. Jugoslovanske smeri v J steni Aconcaque. Leszek Cichy in Ryszard Kolakowski sta jo preplezala v dneh od 27. do 31. januarja letos. Njuna ocena je V +, 90°, Cichy - član prve naveze, ki se je pozimi povzpela na Mt. Everest, pa je menda še dostavil: zelo težka in pomembna smer.
Anna Skowronska - Gardas in Ewa Szczesniak sta prvi, ki jima je uspela ženska ponovitev Argentinske smeri v območju Poljskega ledenika. Odprava, ki jo je vodil Andrzej Gardas, pa je dosegla še en rekord: Cichy in Piotr Konopka sta za vzpon (od Plaza de Mulas) na vrh Aconcaque in povratek porabila le 13 ur!

Nov slap v Trenti
Edo Kozorog, Mitja Lo Duca in Jože Šerbec so 14. marca obiskali Pološke slapove. Od skupno devetih v Azmiški grapi so jih preplezali 6, druge pa je že preveč obsijalo sonce. Tudi v slapovih, ki so jih preplezali, so že imeli težave zaradi taleče se vode. Naslednji dan je Edo Kozorog z Mirando Ortar preplezal nov slap v Trenti. 120 m visok slap je precej markanten, pada pa kakih 200 m levo od slapu Lapntek. Kozorog meni, da se slap verjetno naredi bolj redko, saj bi bil drugače že preplezan. Prva plezalca sta ga ocenila s IV+, 60°-85°, zmogla pa sta ga v dveh urah. Še isti dan sta Ivan Rutar in Davorin Žagar opravila drugi vzpon po slapu, Srečko Likar in Darko Podgornik pa tretji. Slednji dve navezi sta preplezali tudi bližnji nekoliko lažji slap Lapntek, IV.

Minerji prožijo plazove, lavinski psi pa iščejo
Podkomisija za plazove že dolga leta šola specialiste za reševanje izpod snežnih plazov - Pomoč postaj in oddelkov milice
LJUBLJANA - Med rednimi prizadevanji Gorske reševalne službe je tudi skrb za večja ozaveščenost gornikov, smučarjev in ljudi nasploh v vsem, kar zadeva varstvo pred snežnimi plazovi. Tako podkomisija za plazove prek odseka za lavinske pse in odseka za namerno proženje snežnih plazov že dolga leta šola specialiste za ti dve dejavnosti in skrbi za delovno usposobljenost vodnikov lavinskih psov in minerjev snežnih plazov.
Letošnje tečaje je GRS izvedla v Poljčah za minerje ter za vodnike lavinskih psov na Planini na Kraju.
Težnja je, da naj ima vsaka postaja GRS po nekaj vodnikov lavinskih psov in minerjev, da bi v primeru potrebe bili čim bliže in pri roki za iskanje zasutih in za namerno proženje plazov, ki ogrožajo ceste, zgradbe, železnico ali organizirana smučišča (Kaninske žičnice, Vogel, Zelenica). Rezultat vsakoletnih tečajev in preizkusov znanje so seznami preizkušenih in opolnomočenih strokovnjakov GRS, ki obvladajo potrebno znanje in so na voljo za tovrstne posege v času približno leta dni.
Za organizacijo reševanj je zadolžena Gorska reševalna služba ob pomoči postaj in oddelkov milice oziroma oddelkov za ljudsko obrambo posameznih občin (civilna zaščita), menim pa, da ne bo napak, če tudi javnost ve, kdo je v posameznih postajah GRS šolan za delo z lavinskimi psi in za namerno proženje plazov.

Območje postaje GRS Minerji - Vodniki lavinskih psov

Bohinj Štros - Franc Erlah Franc (1)
Bovec Črnič - Vinko Kašca Vili (2)
Celje Petek Ludvik - Lenar Avgust
Jesenice - Biaggio Stanko, Česnik Roman, Pervanja Boris, Razingar Borut, Fele Jože (1), Hrovat Ignac (1), Jakelj Cveto (1,2), Šernek Darko (2)
Kamnik -  Mulej Franc, Pučnik Rajko (1)
Kranjska gora - Mertelj Janez, Oman Janez
Ljubljana - Hrovat Aleš, Vrhovec Tomaž, Kogovšek Franc (1), Kristan Špela (1), Kunaver Janez (1), Weber Dušan (2), Žgajnar Tomaž (3)
Mojstrana - Šmid Stane, Urbas Toni
Prevalje - Mavrič Jure, Povsod Viktor, Bricman Peter (1), Koprivnikar Janko (3), Lakovšek Jurij (3)
Radovljica - Jaušecec Marjan, Peljhan Jože Logar Jože (1), Olaj Jože (1), Peljhan Jože (3), Pristov Poldi (1), Vipotnik Milan (2)
Rateče -  Kajžar Franc (1), Rožič Jože (1)
Škofja Loka - Drnovšek Miro, Petrnelj Simon, Drnovšek Miro (1), Korenjak Zvone (1), Razdrih Franc (1), Erfinij Cuder (3)
Tolmin - Knapič Boris, Koren Janko, Kusterle Albin, Rejc Ivan, Oblak Bogdan (2), Reven Aleksander (2)
Tržič - Globočnik Vili, Jerman Janko, Rožič Jože, Kos Matjaž (1), Sova Stanko (1), Kavar Janez (3)

Številke v oklepajih (1, 2, 3) pri vodnikih lavinskih psov pomenijo kakovost psov. Ob mobilizaciji vodnika imajo prednost tisti s psi 1., nato 2. in nazadnje 3 razreda. Če ni psa na domačem območju, je treba poklicati na pomoč vodnika z najbližje postaje. Slednje velja tudi za minerje, ki pa sicer niso razvrščeni po razredih, saj za to ni potrebe. Iz različnih vzrokov
nekatere postaje nimajo psov, druge minerjev, nekatere pa nobenih, čeprav je želja, da bi vsaka postaja imela vsaj po enega vodnika z lavinskim psom in minerja.
Bralci, ki spremljajo dogajanje po športnih, planinskih in drugih društvih so verjetno zasledili tudi obvestila Kinološke zveze Slovenije, s katerimi vabi člane na tečaje za vodnike lavinskih psov. Gre za šolanje psov v določenih veščinah, vendar ti psi in večina vodnikov ni usposobljena za reševanje v gorah, saj niso šolani za gorske reševalce. Iz podatkov sledi, da je Slovenija oziroma vsaj njeni gorati predeli zadovoljivo »pokrita« z lavinskimi psi in bi bilo odveč kopičiti po dolinah živali, ki bi jih ne imeli kje rabiti. Po drugi strani pa se zavedamo vrzeli v planinskih postojankah, ki delujejo tudi prek zime (Komna, Kredarica, Erjavčeva koča na Vršiču in še katera) ter smučarskih središčih (Kaninske žičnice, Krvavec, Zelenica, Vogel in še katero), kjer bi bili dobri lavinski psi zlata vredni, a ni ljudi - oskrbnikov oziroma delavcev, ki bi si vzgojili in vzdrževali lavinske pse, kot to delajo marsikje v alpskih deželah z izjemnim uspehom.
Poznane so še potrebe po psih za iskanje iz ruševin, ki bi jih člani kinoloških društev s svojimi, ustrezno šolanimi živalmi lahko odlično zadovoljili, tako da bi bile »pokrite« gore in doline.
K usposabljanju prostovoljcev, članov GRS z delom ter finančno podporo bistveno pripomorejo RSNZ SRS z upravo milice, RSLO SRS s štabom za CZ in zveza vodnih skupnosti SRS pa tudi drugi. Brez njihove pomoči bi bilo šolanje in vzdrževanje znanja v današnjih časih nemogoče.

PAVLE ŠEGULA

Pohod po poteh nanoške bitke
VIPAVA - V nedeljo, 12. t m., bo PD Vipava priredilo pohod po poteh nanoške bitke. Udeleženci bodo s trga v Vipavi krenili na Nanos ob 9. uri. Na Nanosu bodo udeleženci dobili značke in žig.

Planinarski list le ni preminil, še bo izhajal
Glavni urednik je alpinist in planinski publicist Stanislav Gilič
REKA - Pred letom dni smo poročali, da je Planinarski list, ki ga je izdajalo PD Kamenjak z Reke, žal prenehal izhajati. Toda te dni je znova izšel s št. 1/1987. Je nekaj sprememb: glavni urednik je sedaj spet alpinist in planinski publicist Stanislav Gilič, tudi grafična oprema je nekoliko spremenjena ... izhajal pa ne bo več štirikrat na leto (v nakladi 5500 izvodov!), temveč le občasno. Sicer pa je kot nekoč, informativen, zanimiv, klasičen.
Donedavni urednik Viktor Stipčič opisuje delovanje PD Kamenjak od ustanovitve pred 25 leti pa do danes. Natančno je predstavljen IV. spominski planinski pohod na Učko. Sledita dva članka posvečena Šari, po eden pa Durmitorju, Kočni in Grintavcu, Grossglocknerju, francoskim goram in še posebej Jorassom itd. Urednik se spominja svojega rekordnega ponavljanja Klina. Bil je v navezi, ki je opravila prvenstveni vzpon, po 20 letih ga je lani plezal ponovno. Ne manjka tudi vzgoje, koledarja akcij in raznih novic.

Reški alpinisti vabijo na tekmovanje Vela Draga 87
Prireditev v športnem plezanju bo od 29. do 31. maja, prijave pa sprejemajo do 15. maja - Prevoz na Učko
REKA - Čeprav ob morju ni prav veliko visokih sten, alpinistov vseeno ne manjka. Morda je prav v tem tudi razlog, da so se (po Splitu) sedaj še na Reki odločili za tekmovanje v športnem plezanju. Tekmovanje Vela Draga 87 bo od 29. do 31. maja , prijave pa sprejemajo le do 15. maja.
Prijave naj bodo pismene, najbolje na odrezku, ki je sestavni del njihovega vabila. V primeru, da jih kje niso dobili, pa naj velja, da je potrebno čitljivo napisati ime in priimek ter spol (tekmovanje bo ločeno za ženske in moške), datum, mesto in občino rojstva, katerega AO/S člani so in od kdaj. Ne pozabite tudi na kratek seznam najpomembnejših dosedanjih tur.
Na tekmovanju bodo točkovali ločeno po težavnosti, eleganci in hitrosti. V soboto bo izločilno tekmovanje, finale pa v nedeljo, ko bo tudi hitrostni in estetski preskus. Zadnja dva bosta v lažjih smereh, težavnostni finale pa seveda v najtežjih (točkovali bodo najvišje vpeto varovalo).
Organizatorji bodo udeležence pričakovali v četrtek, 28. aprila, v društvenih prostorih na Korzu Narodne revolucije 40/1. Poskrbeli bodo tudi za prevoz v Velo Učko, kjer bo šotorišče. Šotore morate prinesti s seboj, pa tudi prehrano si je treba zagotoviti. Od opreme pa je obvezna le vrv in seveda plezalni pas. Organizatorji so na vabila napisali: Prvenstvo Jugoslavije v prostem plezanju. O tem, katera tekmovanja so lahko na tej ravni in kako jih
poimenovati, da ne bo nesporazumov, pa menda v okviru naše planinske organizacije tudi še ni dogovora.

Vodniki širijo poti v gore
Planinsko društvo Kranj zagnano skrbi za vzgojo vodnikov izletov in tur -Tako lahko vsako leto opravijo obširen program obiskov gora (letos okrog 40)
KRANJ - V gorenjski metropoli so veliko napravili za popularizacijo in razmah planinstva z načrtnim organiziranjem planinskih izletov in tur. Z njimi so postopno širili krog ljudi, ki v svojo rekreativno dejavnost vključujejo planinske pohode in zahtevnejše vzpone v gore. V planinskem društvu Kranj so z množično akcijo pod nazivom Kranjčani hodimo v gore začeli že leta 1974, dve leti kasneje pa so ustanovili poseben odsek za planinsko hojo in vodništvo, ki uspešno vodi to dejavnost.
V začetku so množične planinske izlete vodili izkušeni planinci, alpinisti in gorski reševalci, ki jih v kranjskem planinskem društvu sicer ni malo. Vendar pa je organiziranje in vodenje teh izletov zahtevalo več strokovno usposobljenih planinskih delavcev. Zato so se v Kranju takoj vključili v akcijo, ki jo je leta 1975 začela Planinska zveza Slovenije z uvedbo naziva planinski vodnik in pripravo programa za šolanje teh vodnikov. PD Kranj je prvo pri nas pripravilo tečaj in po uspešno opravljenem preskusu znanja so leta 1976 dobili prvih 27 planinskih vodnikov v Sloveniji.
Prva skupina planinskih vodnikov je bila v PD Kranj dobra osnova za uspešno nadaljevanje množične planinske rekreativne dejavnosti med Kranjčani. Medtem je PZS sprejela pravilnik o planinskem vodniku, ki je določil pravice, dolžnosti in obnašanje planinskih vodnikov, zanje pa so določili tudi obeležja, kot so oblačila, značke in izkaznice. Vse to je ob ustanovitvi posebnega odseka v Kranju poživilo društveno planinsko dejavnost.
Pet let po prvem je PD Kranj organiziralo drugi tečaj za planinske vodnike. Vanj so poleg Kranjčanov vključili tudi planince iz drugih gorenjskih društev, in sicer iz Sovodnja, Žirov, Gorenje vasi, Železnikov in Krope. Izpite je uspešno opravilo 28 tečajnikov. Lani jeseni pa so začeli že tretji tečaj, v katerem je 16 planincev iz Kranja, Tržiča, Sovodnja, Železnikov in Zaloga pri Ljubljani. Vodita ga načelnik kranjskega odseka Igor Kolar in inštruktor Marjan Ručigaj.
Strokovnemu izpopolnjevanju planinskih vodnikov so v Kranju ves ta čas posvečali veliko pozornosti. Akcije in vaje strokovnega izpopolnjevanja so opravljali predvsem v okviru društva, ki je tudi pokrivalo stroške. Tako izpolnjevanje je bilo cenejše, ker je bilo v domačih planinskih postojankah, pa tudi udeležba je bila zato boljša. Tako pri strokovnem izpopolnjevanju kot tudi pri organiziranju tečajev za planinske vodnike se kranjsko planinsko društvo ni zapiralo, marveč je k sodelovanju vabilo druga planinska društva. S tem je pripomoglo k razmahu planinskega vodništva tudi drugje na Gorenjskem.
Kot pravi Dušan Feldin, referent za izlete in ture v odseku za planinsko hojo in vodništvo pri PD Kranj, po desetih letih ugotavljajo, da planinski vodniki strokovno dovolj dobro in rutinsko opravljajo svoje delo pri organiziranju in vodenju planinskih izletov pa tudi zahtevnejših vzponov v visokogorje Planinski vodniki pa v Kranju ne delujejo le v okviru društva, ampak tudi po sekcijah v podjetjih, kjer organizirajo množične planinske izlete za svoje delavce. Še posebno aktivni so v Iskri pa tudi v Savi, Planiki, Merkurju, Gorenjskem tisku in drugje. Nekateri planinski vodniki pa so še posebno aktivni kot mentorji planinskih krožkov v osnovnih šolah v Kranju, Stražišču, Predosljah, Cerkljah in drugje.
V okviru množične rekreativne akcije so v Kranju doslej organizirali več kot 700 enodnevnih in večdnevnih izletov, ki se jih je udeležilo blizu 35.000 planincev. Za letošnje leto sprejeti program predvideva okoli 40 različnih poti v gore. Vanj so vključili vse od lažjih pohodov do zahtevnejših tur in vzponov v naša in tuja gorstva, tako da bodo zadovoljili kar najširši krog ljubiteljev rekreacije v gorah.

LADO STRUŽNIK