Martina Čufar: ... najbolj mi bo ostala v spominu Los fabulosos cadliacs (8a+, 45 m) ... moja 300. 8a-jka
Na Roc Trip v Argentini sem šla nekoliko razdvojena; po eni strani sem se ful veselila novih plezalskih dogodivščin v patagonski divjini, po drugi mi je bilo pa ful težko ločiti se od Tommyja za dva tedna. A navsezadnje se je vse super izteklo, vsi smo uživali, Tommy je bil prvič v Mc Donaldsu, jaz pa sem se naplezala za nazaj in naprej ...
Piedra parada je sicer turistična znamenitost patagonske stepe; 280 m visok »balvan«, ki stoji na vhodu v kanjon Bruitiera. Slednji je zanimiv predvsem za plezalce. Stene, ki obdajajo kanjon, nudijo plezarijo za skoraj vse okuse; plate, previsi, luknjice, luknje, poličke, »musavci«, tudi večraztežajne smeri, na soncu, v senci, v zavetrju ali na vetru (ta je v Patagoniji vedno). Je pa vulkanska kamnina nekoliko krhka, tako da je treba smeri plezati s »feelingom«, čelada pa obvezen del opreme!
Organizacija največjega roct tripa dosedaj, (registriranih je bilo več kot 1200 plezalcev), je bila gotovo velik projekt za Petzl. Nastanjeni smo bili sredi »nič«, kamp je bil še spomladi le prazen prostor ob reki Chubut. Erwan Lelann z druščino se je zelo potrudil, da nam je pripravil vse potrebno za nepozaben teden Roc Tripa; marca so opremili mnogo novih smeri, skopali stranišča na »štrbunk«, speljali vodo iz reke, da smo se lahko tuširali - ampak voda je imela le ene slabih 15 stopinj, tako da je bila v tuš vključena še mrzla faza knajpanja, pripeljali so nam cisterne s pitno vodo in seveda argentinsko hrano … ubogi jagenjčki.
Ko sem slišala za število prijavljenih, sem se ustrašila, da sploh ne bomo mogli plezati, a dnevi so zdaj v Argentini tako dolgi (od 5-ih do 21.30), da smo se vsi lepo razporedili po sektorjih plezališča; nekateri zgodaj, drugi malo pozneje ... sploh tisti, ki so plesali do štirih, petih zjutraj. Roc trip, je namreč tudi neke vrste music trip; vsak večer, oz. noč nam je igrala druga skupina.
Plezanje v dobri družbi Petzl Teama in ostalih navdušencev mi je dalo kot vedno veliko motivacije in pozitivne energije, tako da sem nanizala nekaj dobrih vzponov, najbolj mi bo ostala v spominu Los fabulosos cadliacs (8a+, 45 m), ki mi je uspela na pogled. Ko sem opravila s prvim delom (8a), sem bila že tako ali tako vesela, tako da sem potem čisto sproščeno fajtala naprej, in mi je vse pravilno padlo pod roke in noge, petke, kolenčka. Pa še moja 300 8a-jka je bila!
Ostale smeri:
Les yeux qui piquent (7c+) flash
La cumbia de la buitrera (8a) 2.poskus
Piedras fritas (8a) 2. poskus
Dulce duro (8a+)
Autofelatio (8a+) 2. poskus
Ko se vsi fotografi vrnejo iz divjine, vam pokažem še nekaj plezalnih slik, do takrat pa le malo panoramskih. Več si lahko preberete in ogledate na Petzlovi strani.
Martina Čufar