Delo, Šport: ... Spominska smer v Prednji glavi
Aljaž Anderle in Blaž Belhar (oba AO Tržič) sta 10. februarja ponovila Prvi (3+), Drugi (3+) in Zadnji (6) slap v Prednji glavi nad Krnico. Takrat je Anderle opazil, daje zamrznjeno tudi nadaljevanje Zadnjega slapu, ki je vse do letos čakalo na prve plezalce.
V Krnico je zopet prišel 17. februarja, tokrat s Klemenom Premrlom (AO Tržič). Preplezala sta Zadnji slap, nato pa po njegovem nadaljevanju priplezala pod 40 metrov visoko svečo, po kateri sta smer tudi poimenovala - Sveča za Fula. Smer sta po šestih urah plezanja zaključila na vrhu stene in jo po novi ocenjevalni lestvici lednih smeri ocenila s III, 6. Dolga je 300 metrov. Posvetila sta jo spominu na Aljaževega očeta, tržiškega alpinista Liborja Anderleta - Fula, ki je umrl pred letom dni.
Prvo ponovitev te smeri sta 27. 2. opravila Tadej Golob (AO Železničar) in Dušan Polenik (AO Rašica). Za vzpon tržiških alpinistov sploh nista vedela, slap pa sta opazila, ko sta 24. 2. plezala Zadnji slap (Polenik s Klemenom Brenkom, Golob pa s Francijem Kastelicem). Po njunem mnenju gre za enega najlepših in najvišjih slapov pri nas. Še posebej ju je navdušil najtežji raztežaj smeri, ki poteka čez zgornjo svečo. Zaradi votlega in drobljivega ledu na začetku tega raztežaja žal užitek ni bil popoln.
Večino stojišč sta uredila v skali, plezanje pa je potekalo izključno po ledu. Za razliko od Anderleta in Premrla, ki sta sestopila na drugo stran Prednje glave, sta se Golob in Polenik po vrvi spustila nazaj prek stene. Z oceno prvih plezalcev se strinjata.
Prve ponovitve je dočakal še en težak ledeni slap - Stiriofobija (6, 110 m) v dolini Belega potoka. Slap so prvi preplezali Herzog, Kresal in Slejko pred tremi leti. Glavni problem smeri je zadnji raztežaj, ki vodi prek 50 metrov visoke sveče.
Tako sta 25. februarja prvo ponovitev opravila Janez Cerar in Klemen Miklič (oba AO Domžale). Led v sveči je bil zelo suh in krhek. Drugo ponovitev sta 2. marca opravila Aljaž Anderle in Blaž Belhar, tretjo pa isti dan Ines in Janez Skok ter Peter Šubic. Povedali so, da je bila sveča precej tenka. Vzpon sta jim nekoliko olajšala prva ponavljalca, saj sta očistila najslabši led.
V južnih pobočjih nad dolino Save Dolinke sta Klemen Brenk in Dušan Polenik preplezala nov slap. Krokarjev slap je visok 100 metrov in je ocenjen s tehnično oceno 6-. Slap se lepo vidi med sestopom z Luciferja. Vzpon sta opravila 9. 2., dva tedna kasneje pa se je zgornji raztežaj že podrl.
MIHA PETERNEL
Stene okrog Bariloč
Argentinska Slovenka Monika Kambič (AO Mengeš), ki trenutno živi v Sloveniji, je čas okoli novega leta preživela v svoji drugi domovini. Tam je plezala v stenah v okolici Bariloč na severu Patagonije. Na tem področju je zelo veliko lepih kopnih sten, ki so v primerjavi z Alpami plezalsko še precej neobdelane. Vreme na tem področju ni tako viharno kot okrog Fitz Roya.
Alfredo Aliaga, Monika Kambič in Petit Olivieri so 29. in 30. 12.1995 preplezali novo smer Varianta Aliaga - Kambič - Olivieri (VI+, A0/ VI, V -111, 700 m, 12 h) v severni steni Cerro Lopeza. Stena je sestavljena iz dveh pregrad, med katerima je gredina z gozdičkom, v katerem so bivakirali.
V puščavskem predelu vzhodno od Bariloč sta Aliaga in Kambičeva splezala na še neimenovan 120 metrov visok konglomeratni stolp. Skala je bila dobra, varovanje tudi. Stolp sta poimenovala Torre Confluencia, smer pa Direkta (VI).
Letos je v Bariloče pripotoval tudi Marjan Kovač (AO Mengeš). Z Moniko Kambič sta plezala v Katedralskih stolpih, ki imajo 100 do 300 metrov visoke stene iz čudovitega granita. Smeri so v glavnem neopremljene, ocene pa zelo »navite«. Lokalni plezalci so za celo stopnjo znižali celo ocene znanega francoskega alpinista Michela Piole, ki je tu preplezal štiri prvenstvene smeri. Kambičeva in Kovač sta preplezala več smeri, ocenjenih do VI+. Nekajkrat ju je oviral močan veter, ki pa se kasneje v sezoni, ki traja do aprila, ponavadi poleže.
Povzpeti sta se poskušala še na najvišji vrh tritisočaka Tronadorja, ki se dviga nad Bariločami, vendar pa sta morala zaradi padajočega kamenja obrniti 50 metrov pod vrhom.
(M. P.)
Karo v Walesu in na Škotskem
Silvo Karo je na povabilo organizatorja predaval na gorniškem festivalu pod pokroviteljstvom firme DMM v kraju Llandudno v Walesu. Poleg njega je bil edini tuji vabljeni predavatelj ameriški alpinist Greg Child. Po festivalu je odpotoval še na Škotsko, kjer je imel predavanji v Invernessu in Aviemoru.
Na Škotskem je tudi plezal v tamkajšnjih stenah, ki slovijo po zahtevnih lednih in kombiniranih smereh. Stene so sicer nizke, saj le redko katera doseže višino 300 metrov, so vremenske razmere precej ostre. Spremembe vremena so hitre, marsikdaj pa tudi močno piha. Stene so običajno prekrite s tanko plastjo ledu in snega.
Karo je preplezal dve smeri v področju Cairngor. S Paulom Pritchardom je preplezal smer Breach Gully (IV, 5,210 m) v Shelter Stone Crag, s Philom Swainsonom pa smer The Essage (IV, 6, 120 m) v steni Coirean T - Sneachda. Za ocenjevanje smeri uporabljajo Škoti nekoliko popravljeno kanadsko lestvico, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja po vsem svetu.
(M. P.)
V Škofji Loki predavanje o plezanju v ZDA
Miha Praprotnik bo imel v organizaciji Kluba škofjeloških študentov v petek 15. marca ob 20. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki predavanje o plezanju v ZDA, v katerem bo še posebej predstavil tisočmetrsko steno El Capitana. Vabljeni!
(M. P.)
SKI 2000 s Krna
Soški AO prireja v soboto 23. marca superveleslalom z vrha Krna. Zbor udeležencev je ob 7. uri na planini Kuhinja, od koder se bodo skupaj povzpeli na vrh. Proga bo potekala po Krnski plošči z vratci na vsakih 100 višinskih metrov. Starti bodo od 10. do 11.30. Vsi udeleženci morajo imeti cepin in dereze, za spust pa veljajo vse oblike drsenja. Zmagal bo tisti, ki bo spust opravil v času, najbližjemu povprečnemu.
(M. P.)
Izdajanje vodniške literature
Komisija za alpinizem pri PZS je objavila razpis, s katerim želi obnoviti izdajanje vodniške literature, ki je v zadnjem času nekoliko zamrlo. Nanj se lahko prijavijo vsi, ki nameravajo izdati plezalni vodniček in pričakujejo od KA finančno pomoč, pa tudi vsi, ki bi želeli sodelovati v uredniškem odboru KA. Rok za prijave je 22. marec.
(M. P.)