Delo, Šport: ... Jeglič prvi v Courchevelu

Janez Jeglič je nastopil na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v lednem plezanju Courchevel '96 in dosegel dve odlični uvrstitvi. V hitrostnem tekmovanju je osvojil prvo mesto, v težavnostni preizkušnji pa četrto.
Tekmovanje je potekalo na 35 metrov visokem ledenem stolpu v Courchevelu. Ogrodje stolpa je umetno, z vrha pa celo zimo spuščajo vodo, tako da je odet v meter do dva debel led.
Hitrostno tekmovanje je potekalo podobno kot pri nas v Bohinju. Plezalci so bili varovani od zgoraj. Čim hitreje so morali preplezati spodnjih (bolj strmih) 25 metrov stolpa. Prvi trije so nalogo opravili hitreje kot v eni minuti.
Bolj zapleteno je bilo tekmovanje v težavnostnem plezanju. Smer je bila speljana po najtežjem delu slapu. V naravnem ledenem slapu bi težavnost predtekmovalne smeri ocenili s VI, finalne pa s VI+. Tekmovalci so morali plezati varovani od spodaj in vpenjati vnaprej pripravljene ledne vijake, ki so bili zaradi varnosti še dodatno povezani z vrvjo.

IZJEMEN USPEH - Stena, v kateri se je proslavil Janez Jeglič.

Smeri so bile omejene na levi in desni strani. Na nekaterih mestih so bile ožje od enega metra. Za vsak udarec z lednim orodjem, poteg za orodje, prestop ali zdrs noge je plezalec dobil negativne točke. Če je smer preplezal hitreje kot v 14 minutah, je dobil nekaj pozitivnih točk, vendar ne toliko, da bi s hitrostjo lahko nadoknadil izgubljene točke zaradi napak.
Tako v dopoldanskem predtekmovanju kot v popoldanskem finalu so morali tekmovalci dvakrat preplezati smer. Jeglič je dosegel drugi rezultat kvalifikacij. V prvem finalnem nastopu je plezal prehitro in premalo pazil na slog, zato je bil po prvem plezanju zadnji med osmimi finalisti. V drugem finalnem nastopu je sicer dosegel daleč najboljši rezultat na tekmovanju (20 neg. točk, drugi najboljši pa 31 neg. točk), vendar pa je zaradi slabega prvega nastopa v končni razvrstitvi zasedel 4. mesto.
Jegličev nastop v Franciji so omogočili PZVA, Ljudska banka in Salewa Pro Montana. Skupaj z njim je v Courchevel odpotoval tudi Andrej Pikon, ki vsako leto organizira podobno tekmovanje v Bohinju. Naši organizatorji letos nimajo sreče z vremenom, saj je bilo tekmovanje Bohinj '96 že dvakrat preloženo. Če bo dovolj hladno, bo letošnja tekma 10. februarja.
Rezultati: hitrost: 1. Janez Jeglič (Slo) 54 s, 2. Bruno Sourzac (F) 56 s, 3. Cristophe Moulin (F) 57 s; težavnost: 1. Bruno Sourzac (F) 58 t, 2. Cristophe Moulin (F) 70 t, 3. Jacques Perrior (F) 71 t, 4. Janez Jeglič (Slo) 73 t.

MIHA PETERNEL

Plezalcema so pri sestopu z baklami svetili reševalci
VRŠIČ, 8. februarja - Študenta iz Slovenj Gradca, Igor K. in Džoni K., alpinist in alpinistični pripravnik AK Vertikala, sta nova člana »kluba srečnežev« pri GRS.
Davi ob treh sta prišla v spremstvu osmih gorskih reševalcev postaje GRS Kranjska Gora s Prednje glave pod 2547 m visokim Prisojnikom do koče na Gozdu.
Ker ju do večera ni bilo v Mihov dom, je odšel pod steno Iztok Butinar. Našel je njuno opremo za bivakiranje in obvestil kolege s Kranjske Gore in policiste. Vodja reševanja, načelnik kranjskogorskih reševalcev Janez Kunstelj, je vodil skupino v strmino med Malo Goličico do izstopa zimske smeri v Prednji glavi. Na izstopu so plezalca našli. Bila sta brez čelnih svetilk in opreme za bivakiranje. V megli, sneženju in strupenem mrazu, nista tvegala sestopa. Nazaj so jima z baklami svetili reševalci, ki so ocenili, da lahko plezalca dobita zmrzline, če bi čakali jutra. V plezalnem vodiču za to zimsko smer, pete težavnostne stopnje, z naklonom do 60 in več stopinj, visoko 250 metrov piše, da je potrebnih vsaj 11 ur od vstopa do izstopa. Študenta sta prvo napako nehote naredila že pri poznem vstopu. Pod steno sta bila menda šele ob desetih dopoldne. Druga pa je bila, ko sta pod steno pustila vso opremo.

M .K.

Višje tarife v Himalaji
Nepalsko ministrstvo za turizem s pomladansko sezono '96 uvaja nove, višje tarife za vrhove.
1. Everest 8848 m - 70.000 USD za 7 ljudi, 10.000 dodatno za člana (7-12), 2. ostali vrhovi nad 8000 m - 10.000,1.500, 3. vrhovi 7501-8000 m - 4.000, 1.500, 4. 7001-7500 m -3.000, 400, 5. 6501-7000 m - 2.000, 300,6. Pod 6500 m - 1.500,200. Dovolili bodo več odprav hkrati po isti smeri. Nova določila veljajo tudi za že odobrene odprave.

(T. Š.)

Novo plezališče v Istrskih toplicah
Čeprav je v okolici Istrskih toplic pri Buzetu veliko za plezanje primernih sten, so do nedavnega samevale. To zimo so prve smeri na tem področju opremili in preplezali zagrebški in puljski plezalci.
V steni za hotelom Mirna, ki je visoka skoraj 100 metrov in se dobro vidi že s ceste, so zaenkrat 4 smeri: Kuglager (6c, 20 m, avtor D. Dular), Sv. Stjepan (6a, ?, 60 m, D. Perhat), Kušlec (7a/a+, 25 m, B. Čujič) in zelo lepa, tri raztežaje dolga smer Tri muza (6b, 6c, 7a, 90 m). Slednjo sta s 40 svedrovci opremila Čujič in Dular, pri prvem vzponu pa se jima je pridružil še V. Pavšič.
V previsni steni poleg izrazitega stolpa na drugi strani doline sta še smeri Krampus (7a/a+, 22 m) in Babaroga (7c, 22 m). Avtor obeh je Boris Čujič, ki prosi morebitne opremljevalce novih smeri na tem področju, da mu pošiljajo informacije.
Tudi drugje na Hrvaškem nastajajo nova plezališča. V Limskem kanalu je sedaj že več kot 20 smeri, novo plezališče pa nastaja tudi na Cresu. Svedrovce za večino hrvaških plezališč je prispevala firma MEA iz Varaždina.

(M. P.)

Slapovi v Italiji
Erik Švab (AO SPD Trst) in Daniela Carsolano (CAI Gallarate) sta okrog novega leta preplezala nekaj slapov v Italiji. V dolini Sappada 50 km zahodno od Tolmezza sta preplezala Tre grazie (II/3, 150 m) in Lo specchio di biancaneve (III/4, 250 m). Slednja smer je dolga pet raztežajev in poteka preko velike trikotne ledene stene. Stojišča so urejena s svedrovci, ki omogočajo tudi sestop s spusti po vrvi. Strmina se giblje med 70 in 85 stopinjami. V spodnjih štirih raztežajih je na voljo več variant. Zadnji raztežaj, ki je najtežji, je pri vseh enak. V Sappadi je precej slapov, nekateri med njimi pa zamrznejo tudi kadar so drugje slabe razmere.

(M. P.)

Srečanje v Fournelu
O srečanju lednih plezalcev, ki je bilo v začetku januarja v Fournelu (Francija) smo že poročali. Sedaj pa se je oglasil še zamejski Slovenec Erik Švab in povedal, da se je tudi on udeležil tega srečanja. Z Danielo Carsolana sta Ceillacu preplezala slapova Y droite (III/3+, 250 m) in Easy Rider (II/3+, 70 m). Ker so bile v Franciji razmere precej slabe, sta se odpeljala nazaj v Italijo in v dolini Val Varaita preplezala slap Val Marinetto (III/4,150 m). Čeprav Val Varaita ponuja obilo možnosti za plezanje v ledu, sta naslednji dan zaradi slabega vremena odšla domov.

(M. P.)

Šuštarjeva presenetila
V finalu EP je še ne 17-letna plezalka osvojila odlično 7. mesto - Pri moških Grom odličen v kvalifikacijah, v polfinalu pa je odpovedal
KRANJ - Letošnja sezona v športnem plezanju se je začela nenavadno zgodaj, še bolj neobičajno pa je, da so plezalci štartali kar z evropskim prvenstvom. Komentarji ob tem so bili seveda različni, vendar pa to v ničemer ne spremeni novega uspeha slovenskega športnega plezanja. Ženski del ekipe je imel ponovno svojo predstavnico v finalu.
Tokrat to ni bila Martina Čufar, ki je zaradi bolezni ob začetku leta izgubila precej treninga, ampak še ne 17-letna Maja Šuštar. Za vse udeležence, bilo je precej čez 100 plezalcev iz 20 držav, je bila gotovo največje presenečenje sploh. Nekoliko manj za našo ekipo, saj je Šuštarjeva po zaključku lanskega svetovnega pokala trdo trenirala in zadnji treningi so pokazali, da je res v odlični formi.
V kvalifikacijah so vse tri naše predstavnice (poleg Šuštarjeve in Čufarjeve še Metka Lukančič) splezale do vrha smeri. V polfinalu med 16 najboljših pa je do vrha še enkrat splezala mlada Šuštarjeva in to je bila zanjo prva uvrstitev v finale na največjih članskih tekmovanjih. V finalu ji je žal spodrsnilo in ni mogla pokazati vseh svojih sposobnosti ter na koncu pristala na 7. mestu. Kljub temu je bila ob svojem največjem uspehu doslej seveda presrečna. Zadovoljna je bila tudi Čufarjeva, ki je na koncu zasedla 9. mesto.
Nekakšna novost (ki pa ni štela za naslove prvakov) v Parizu je bilo »duel« tekmovanje. Dve popolnoma enaki smeri, v katerih plezalca tekmujeta na izpadanje. Kdor spleza višje, gre v nadaljnji krog. Pravico nastopa so imeli finalisti, vendar udeležba ni bila obvezna. Tako je zlasti pri ženskah (duel je bil na sporedu v soboto pred nedeljskim finalom) manjkala četverica, ki je pač počivala za finale. V ženskem duelu je bila Šuštarjeva odlična, saj je po zmagi nad Francozinjo Richer osvojila 3. mesto.
Pri moških je od naših Aljoša Grom odlično opravil s kvalifikacijami, saj je bil v svoji smeri skupaj z Lombardom, kasnejšim dobitnikom bronaste kolajne, skupaj na četrtem mestu. Vendar je kasneje v polfinalu popolnoma odpovedal in tekmovanje končal na 26. mestu.
Sicer so bili na tem prvenstvu spet najuspešnejši francoski plezalci, ki so odnesli vsa odličja. Pri ženskah je zelo zanesljivo zmagala vedno boljša Liv Sansoz, pri moških pa sta bila na vrhu brata Petit. Za njima se je moral z bronasto kolajno zadovoljiti Francois Lombard, čeprav ga je ob njegovem plezanju najbrž vsa dvorana že videla za najvišji stopnici. Plezal je izredno zanesljivo, lahkotno in popolnoma brez napake, malo pred koncem pa mu je spodrsnilo. Popolnoma pa je domače občinstvo razočaral Francois Legrand. Čeprav je splezal kvalifikacijsko in polfinalno smer do vrha, je bil v finalu najslabši.
Slovenski reprezentanci so pri nastopu v Parizu pomagali Adria Airways, Gorenje, Likar šport Domžale in ITU Ljubljana.
Rezultati iz Pariza: ženske -1. Sansoz, 2. Guyon (obe Fra), 3. Bodet (Fra) in Čerešnjeva (Rus), 5. Surkany (Bel), 7. Šuštar, 9. Čufar, 16. Lukančič (vse Slo); moški - I.A. Petit, 2. F. Petit, 3. Lombard (vsi Fra), 4. Rakhmetov (Rus), 5. Zardini (It), 26. Grom, 27. Guček, 39. Golob, 43. Jensterle (vsi Slo); duel ženske - 1. Čerešnjeva (Rus), 2. Guillet (Fra), 3. Šuštar (Slo); duel moški -I.A. Petit, 2. F. Petit (oba Fra), 3. Brenna (It).

TOMO ČESEN