Kvarkadabra - Sašo Dolenc: ... Da bi lažje vrednotili in primerjali različna tveganja, pri čemer nam naša intuicija ni ravno v zanesljivo oporo, je raziskovalec Ronald A. Howard s stanfordske univerze v sedemdesetih letih 20. stoletja uvedel »mikromort« kot enoto za merjenje tveganja nesreče s smrtnim izidom.
Celoten zapis >> Kvarkadabra - Kako računati in meriti tveganja?
Mikromort predstavlja verjetnost ena proti milijon, da bi lahko prišlo do tragičnega dogodka. En mikromort hkrati predstavlja tudi tveganje, ki smo mu vsak dan izpostavljeni zaradi najrazličnejših nesreč. Približno en človek na milijon ljudi umre vsak dan v razvitem svetu zaradi nesreče oziroma »nenaravnih« vzrokov, ki niso posledica starosti ali bolezni.
Za primerjavo lahko v mikromortih izračunamo recimo tveganje smrti pri splošni anesteziji, ki je danes ocenjeno na 1 proti 200.000, kar pomeni, da se tovrsten zaplet v povprečju zgodi petkrat na vsakih milijon operacij. Splošna anestezija tako predstavlja 5 mikromortov tveganja na operacijo, kar je približno toliko, kot znaša tveganje pri skoku s padalom ali udeležbi na maratonu, ki sta ocenjena na 7 mikromortov, medtem ko je tveganje pri običajnem potapljanju s potapljaško opremo prav tako ocenjeno na 5 mikromortov.
Če ste stari 18 let, je verjetnost smrti v naslednjem letu ocenjena s 500 mikromorti, če pa imate že skoraj 60 let, je verjetnost za isti dogodek kar 7000 mikromortov. Skok s padalom ali kaka podobna nevarna aktivnost pri večji starosti tako pomeni bistveno manjše dodatno tveganje.
Povečanje tveganja za en mikromort ustreza tudi eni pokajeni cigareti in pol, popitemu pol litra vina, dvema dnevoma, prebitima v mestu z onesnaženim zrakom, prepotovanim 10.000 kilometrom z vlakom, 2000 kilometrom z letalom, 400 kilometrom z avtomobilom, 30 kilometrom peš, 20 kilometrom s kolesom ali 10 kilometrom z motorjem. Tabele s podobnimi ocenami in izračuni lahko brez težav najdete na internetu.
Sistem štetja mikromortov, ki vsa tveganja postavi na skupni imenovalec, bi se morda lahko uveljavil kot preprost način, s katerim bi pomagali našemu intuitivnemu sistemu v možganih, da bi se tudi v situacijah, ki jih ni vajen, ustrezneje odzval. Strokovnjaki bi tveganja pred potresi, poplavami, viharji in podobnimi naravnimi nevšečnostmi izražali kar v mikromortih in se tako izognili tudi nenavadnim zapletom, do kakršnega je nedavno prišlo v Italiji, ko so bili seizmologi obsojeni na dolgoletne zaporne kazni, ker so menda prebivalcem mesta, ki ga je prizadel potres, neustrezno predstavili tveganja, ki so jim bili izpostavljeni.
Sašo Dolenc