Delo, Šport: ... Zimski vzponi J. Oprešnika

Član AO Impola je sam in s soplezalci splezal tri prvence in dve ponovitvi v Kamniških
27. februarja sta Janko Oprešnik in Jasna Bratanič (Akademski AO) v Krofički splezala prvenstveno z imenom Kolovrat. Gre po plošči in počez desno od Večerne zajede; plezala sta jo devet ur, ocenila pa 30°- 40°, VII-, A0, visoka je 150 metrov. 3. februarja je Oprešnik sam v Mrzli gori desno od Zahodne smeri preplezal prvenstveno v treh urah in jo imenoval Sprehod. Ocena: 30°-40°, V+, 500 m.
3. marca je soliral smer Tomahavk v Rjavačkem vrhu, ki sta jo prva plezala Knez in Frešer in ocenila V, A2; visoka je 250 m, Oprešnik pa je zanjo porabil kar devet ur. To je bila prva ponovitev te smeri sploh in torej prva solo in prva zimska obenem.
Že naslednja dva dni, 4. in 5. marca, pa sta Oprešnik in Milko Krope (AO Impol) v Strevčevi peči splezala prvenstveno naravnost po sredini stene, desno od Plesa komarjev, v zgornjem delu pa sta se umaknila v loku levo in izstopila po Gamsovem razu. Smer sta imenovala Helebarda in ocenila VII/VI+, A1; visoka je 250 metrov, plezala pa sta enajst ur.
11. marca je Oprešnik soliral Spominsko smer Draga Bregarja v Štajerski Rinki. Plezal je sedem ur, vzpon je ocenil VI+, A0, bila pa je to prva solo zimska ponovitev. Sredi marca sta odšla s Tomažem Humarjem (AO Kamnik) v Dolomite pod Zahodno Cino. Zaradi slabega vremena jima ni uspelo preplezati nobene smeri in sta se po dveh dneh zmrzovanja v neudobnem bivaku vrnila domov. Oprešnik pa je poleg sten preplezal še ogromno slapov v Logarski dolini.

ALEŠ BJELČEVIČ

Pričevanje o slovenskem alpinizmu in o odpravah
Od Triglava do treh vrhov sveta: obdobje, ki mu je vtisnil pečat pokojni Aleš Kunaver
Dvajset zabojev dokumentacije, 5000 metrov filma, za 50 ur tonskih posnetkov, na tisoče slik, zemljevidi, zbirke kamnin in še marsikaj - to je gradivo, do katerega človek nima pravice imeti le osebne navezanosti, je tudi del narodove dediščine, saj dokumentira pot, ki je slovenski alpinizem pripeljala v svetovni vrh. To so besede, ki jih je Dušica Kunaver zapisala v uvodu in ki povedo moto njenega najnovejšega dela.
Knjiga - kar posebej poudarja avtorica - ni poskus zgodovinskega orisa slovenskega alpinizma, ampak poskuša le predstaviti dokumentarno gradivo, ki ga je zbral A. Kunaver in je sedaj v posebni zbirki NUK. Je izbor osnutkov za knjige, raznih citatov, zapisov v dnevnik, scenarijev ... pa tudi del zapisov Aleševih tovarišev. Je pravzaprav dopolnilo knjige Aleš Kunaver, ki je izšla (Obzorja Maribor) 1987, s tem da ima bolj ostro začrtan okvir - od Triglava do treh vrhov sveta.
Aleš je bil med drugim član naveze, ki je prva prišla čez Sfingo, s tovarišema je prvi pozimi preplezal Čopov steber, bil je član 1. JAHO, vodja odprave, ki je preplezala južno steno Makaluja ... Pa tudi ustanovitelj šole za gorske vodnike v Manangu, vodil je slovensko in jugoslovansko komisijo za odprave in sodeloval v več mednarodnih forumih, bil je uspešen snemalec alpinističnih filmov, predavatelj in inovator, zlasti na področju planinske opreme ...
Vso to raznoliko in uspešno delo prikazati jasno in obenem dovolj strokovno (argumentirano), je v eni sami knjigi, pa čeprav ima prek 260 strani (če upoštevamo še angleške povzetke) kot ta, seveda praktično nemogoče. Bo pa pomemben del mozaika, ki bi mu lahko rekli »oris zgodovine slovenskega alpinizma«.
Knjiga Od Triglava do treh vrhov sveta je izšla pri založbi Didakta iz Radovljice, oblikoval jo je Cveto Sonc, risbe so delo Danila Cedilnika, natisnila pa jo je Tiskarna MK. Kdo vse je sodeloval v njej, pa bi bilo nemogoče na kratko povzeti; 31 je avtorjev fotografij, 48 pa soavtorjev besedil. Vsebino pa lepo ponazarjajo naslovi poglavij: Triglav, Prvič v Himalajo, Trije vrhovi sveta, Pisana in nepisana pravila himalajskega mozaika, Alpinistična odprava - korak naprej tudi v znanosti, umetnosti, tehniki sporočanja in razvoju opreme. Konec neke poti in njeno nadaljevanje in Vsa pota v veliki in visoki svet vodijo iz naših domačih, slovenskih gora.

FRANCI SAVENC

Aconcagua
Pred dnevi se je iz Južne Amerike vrnila skupina 25 planincev, ki je pod vodstvom Franca Urha, Janeza Pšenice in Janeza Pretnarja štiri tedne potovala po Argentini in Čilu.
Najprej so se zaustavili v Mendozi, kjer so jih gostoljubno sprejeli tamkajšnji Slovenci. Za aklimatizacijo so se odpeljali na Vallecitos in postavili tabor na višini 4300 m. Ture so opravili na okoliške vrhove, med katerimi sta najvišja »skoraj šesttisočaka« (čeprav trdijo, da naj bi najvišji segal celo 6300 m visoko) Plata in Pico Vallecitos.
Potem je prišla na vrsto Aconcagua. Formalnosti so se precej spremenile in namesto v šotorih so lahko prespali kar v hotelu (4270 m: 120 postelj, vsa oskrba, radijska zveza, zdravnik ipd.) na Plaza de Mulas. Že drugi dan so prenesli del tovorov na Nino de Condores (5400 m), kjer so si potem postavili tabor.
24. februarja so štirje (Bogo Legat, Janez Pšenica, Miha Zajec in Drago Žlof), tik pred poslabšanjem vremena, v enem zamahu dosegli vrh Aconcague (6959 m). Štirinajsterici, ki je tega dne prespala v šotorih ob bivaku Berlin (5950 m), pa to ni bilo več dano. Že popoldan je začelo snežiti in do jutra je bilo snega že do kolen. Hitro so sestopili, saj vreme tudi vnaprej ni kazalo najbolje.
Po Argentini so obiskali še južni Čile, kjer je vse bistveno ceneje. Potem pa so še enkrat skočili prek meje v Bariloče. Vreme je bilo lepo in 6. marca se jih je kar 14 povzpelo na argentinski vrh Tronadorja (3554 m); vodil jih je Boris Kambič, srečali pa so se tudi s Slovenci, ki žive tam.

(F. S.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Nov slap v Loški steni
Tomaž Humar (AO Kamnik), Gregor Kresa! in Tomo Sbrizaj (oba AO Matica) so 27. 2. preplezali desni del široke ledene stene - slapu pod Bavhom v Loški steni. Njen skrajno levi del sta lani, 13. 3., preplezala Darko Obid in Jože Makuc ter ga imenovala Psihoanaliza (VI, 90780°. 150 m). Humar, Kresal in Sbrizaj so začeli vzpon po njem in po enem raztežaju zavili desno v veliko lopo (do 80°). Iz nje so šli po sveči in čez skalo (IV, AO) prečili do strme ledne zavese (85 do 95°). Više so plezali po dnu kamina, po 30 do 40 centimetrskem pasu ledu, potem pa po skali (V+, VI) in čez previs (A1-2) v svečo (80-90°) in proti desni (70 do 80°, A0) do police pod strehami, kjer so vzpon zaključili.
V desnem zgornjem delu slap redko povsem zamrzne, kadar pa bo se bo mogoče dalo smer preplezati naravnost do roba stene. Smer so imenovali Psihoterapija in ocenili VI+, 95 780 °, v skali je VI, A1-2/V+, IV, A0. visoka je 120 m, plezali pa so sedem ur in pol. Uredili so sidrišči za dva 60 metrska spusta.

(A. B.)

Tričlanska odprava odšla na Hiunčuli (6441 m)
Včeraj so v Himalajo odšli Bojan Počkar, Štefan Mlinaric in Tadej Golob. Preplezati želijo zahodno steno Hiunčulija, ki spada med težje stene himalajskih šesttisočakov. To je strma, 2000 metrov visoka stena s kombinacijo skale in ledu. Vrh Hiunčulija je bil do zdaj dvakrat obiskan, po vzhodni in severni steni, južno in zahodno ostenje pa je menda še neraziskano, alpinistom ni znan niti dostop do njiju. Dostop naše odprave bo potekal po soteski Čomrong, ki je približno 10 km dolga s prepadnimi bregovi in tropskimi gozdovi. Plezalci želijo vzpon opraviti v alpskem stilu brez fiksnih vrvi in šotora. Za vzpon predvidevajo tri ali štiri dni (prve dni maja), za sestop po severovzhodni steni pa še dan ah dva. Odpravo so finančno podprli KOTG in KA pri PZS, Sekretariat za šolstvo in šport mesta Ljubljane, Časopis Ekipa in Slovenija Tradex.

(A. B.)

Prihaja še Plezalec
Po uspešnem začetku predvajanj Herzogovega filma »Krik stene«, je začel svojo pot po Sloveniji še film Cliffhanger (Plezalec), znan po tem, da v njem nastopa Sylvester Stalone. Producent A. Marshall je o filmu izjavil: Plezalec je zgodba o človeku, ki je vse svoje življenje posvečal reševanju tujih življenj. Naenkrat pa mora pred neusmiljenimi zločinci, ki imajo sto milijonov razlogov, da ga umorijo, reševati lastno glavo ... Toda film ostane v spominu predvsem po spektakularnih posnetkih plezanja in podobnih »vragolijah«. Snemati so ga začeli aprila 1992 v italijanskih Dolomitih, končali pa avgusta istega leta v rimskih studijih, čeprav je zgodba postavljena v Kolorado.

(F. S.)

Makedonci z Aconcague
Makedonci so po daljšem času spet uspeli realizirati odpravo v tuje gore. Od 19. januarja do 22. februarja je trajala, njen cilj pa je bila Aconcagua (6959 m). Bilo jih je deset in kar 20 dni so bili na gori (v tem času so se srečali tudi z skupino Filipa Benceta, ki jim je veliko pomagal). 5. 2. sta uspela Jovčevski in Mitrov, dva dni kasneje Trpovski in Urbane (oče Slovenec). 12. 2. pa še Petkovski.

(F. S.)

Dve prvenstveni smučarski
5. 3. sta Marko Čar (s smučarsko desko) in Tone Tavčar (oba AO Žiri) odsmučala prvenstveno smer po osrednjem delu Škrbinske plošče (IV+, 250 m, naklon nikjer ne pade pod 45°). Smuk je nekoliko težji od smuka v Prestreljeniku. Desni, vzhodni, del plošče so že pred nekaj leti presmučali Simon Čopi, Miranda Ortar in Marko Breginc, je pa nekoliko bolj strm in krajši. Največji problem na plošči, ki je poleti zelo zanimiva za plezanje je, da se na njej sneg zelo redko obdrži.
10. 3. pa se je Marko Čar s smučarsko desko spustil s Plaskega Vogla (2348 m) nad Trento, v katerem je smučal že Dejan Ogrinec (Črnuško diagonalo). Začel je verjetno na istem mestu, potem pa smučal v glavnem naravnost dol. Prvenstveno varianto ocenjuje V, 40°-53°, 400 m).

(A. B.)

Prvenstveni slap v Prednji glavi
Benjamin Ravnik in Iztok Arnol sta 17. februarja v Prednji glavi v Prisojniku preplezala t. i. Najvišji slap. V vodniku Zaledeneli slapovi (1987) piše, da je pred Zadnjim slapom še najvišji slap, ki dotlej ni bil splezan. Ravnik in Arnol tudi zdaj nista opazila sledov, da bi tod že kdo plezal. Na vrhu v kotlu, sta zabila klin in se spustila nazaj (50 m). Slap sta ocenila V-, 90/70°, visok je 50 m, plezala pa sta dve uri.
Naslednji dan je Ravnik z bratom Jožem splezal Levi slap (Svečo) v Tamarju, v Prisojniku pa sam slap pod Hudičevim žlebom in potem nadaljeval še po Hudičevem žlebu in za oboje skupaj rabil dve uri in pol.
19. 2. sta Boštjan Ložar in Simon Slejko preplezala grapo med Travnikom in Šitami: spodaj so bile razmere dobre, ta del sta preplezala v eni uri, zgoraj pa je bilo precej novozapadlega, nepredelanega snega, tako da sta za ta del rabila kar štiri ure in pol; svež sneg pa ju je močno zaposlil že pri dostopu, kjer sta gazila do pasu. 20. 2. je Ložar soliral Centralni slap v Tamarju. Silvo Kragelj pa je 21. 2. soliral Desnega in Nad votlino.

(A. B.)

Plezališča Slovenije
Plezalni vodnik je izšel. Do konca tedna bo v vseh večjih knjigarnah, na PZS, v specializiranih športnih trgovinah in pri založbi Sidarta (Vevška 52, p.p. 80, 61260 Ljubljana, tel. 485 589). Naprodaj bo tudi na vseh športno-plezalnih tekmah. Stane 2900 tolarjev, še vedno pa veljata popusta 5% za naročila nad 10 in 10% nad 20 izvodov.

(A. B.)

Med ZOI v norveških slapovih
Pred tedni se je z Norveške vrnil Davo Karničar, ki je med ZOI preplezal nekaj slapov v okolici Oppdala, severno od Lillehammerja, kjer je trenirala norveška reprezentanca (Karničar je namreč serviser O. K. Furusetha). Z domačinom Ola Fursnejem in sam je preplezal teh pet slapov: 13.2. Kongsvold fossen (90/45-80°, 210 m) in Toft fossen (60-90°, 180 m), 14. 2. je bil sam v TV fossnu (45-90°, 60 m), 15. 2. sta opravila prvo ponovitev Horek fossna (85-95°, 60 m), 17. 2. pa je Karničar kot prvi doslej soliral Handicap fossen (75-85°, 220 m). Pravi, da je slapov tam ogromno, vendar jih domačini redko plezajo. Pokrajina je zelo razsežna in divja, dostopi in sestopi pa zato dolgi; bilo je tudi precej mraz (20 pod ničlo) in led temu ustrezno krhek.

(A. B.)

Presmučala severno steno Razorja
Žiga Krofl in Tomi Pilipovič (AO Jesenice) sta 12. marca presmučala Kugyjevo smer v severni steni Razorja. Po podatkih, ki jih imajo naši smučarji, je to prva ponovitev spusta s smučmi po tej smeri in tudi sicer čez to steno. Prvi je smer 26. maja 1990 presmučal Italijan Mauro Rumez in naklon ocenil 55°-60°. Pilipovič in Krofi sta smer oceni-la V+, več mest S6 in naklon do 55°/60°; visoka je 600 m. Pravita, da je smer zelo lepa, je pa orientacija precej težka. Poznavalci menijo, da gre za enega najboljših letošnjih smukov pri nas in da bi bila smer lahko ocenjena celo več.
6. 3. so Žiga Jenstrle, Tomi Pilipovič in Peter Ramuš presmučali Zahodno grapo v Frdamanih policah (zgoraj IV). 13. 3 sta Marko Paternu in Andrej Zorčič (Akademski AO) prva presmučala Grapo ob Trapezu v Debeli peči; prvenstveni smuk sta ocenila IV+, 450 m. V severni steni Begunjščice pa sta 10. 3. presmučala prvenstveno smer vzhodno od grape Y in ji dala ime Trolko (IV, 300 m). Opozarjata še na napačen objavo ocene Zeleniške diagonale v zadnjih novicah; ta je V+ in en prehod S6+.

(A. B.)