Boris Štupar 30.11.2012 06:29 2575 0

Aiguille Purtscheller (3478 m)

Rado Kočevar - Iz dnevnika (1950—2012): ... Granitna skala naju je tako navdušila, da sva sklenila pristopiti v bližini koče še na en vrh z malo večjo težavnostjo. Igla Purtscheller je naravnost vabila na tak obisk.

Izbrala sva kombinacijo zahodnega grebena in južne stene. Spominjam se detajlov 4 in enega mesta 5 tež. st. Povsod dobri oprimki, malo »lufta«. Vse je šlo lepo. Dan je bil lep, razgledi enkratni.

Igla Purtscheller, imenovana po znanem avstrijskem alpinistu iz druge polovice 19. stoletja. Ludwig P. je za svoj 40 letni rojstni dan, 6. okt. 1889 leta z nemškim geografom Hansom Meyerjem prvi osvojil najvišji vrh Afrike Kilimandžaro (Kibo-5859 m). V svojem dnevniku ima zabeleženih 1700 doseženih vrhov, poleg alpskih, afriških še na Kavkazu. Na sliki Tone v kaminu in pod vrhom.

Na vrhu granitne igle. Za vse ni bilo dovolj prostora. Tone na levi. Vrv sem zataknil za vršno špico, alpinist (na desni) me varuje od spodaj, da sem posnel »spomin z vrha«.

Po vrnitvi v dom ENSE v Chamonixu sva začela razmišljati o bodočih vzponih. Izbira je bila precejšnja. Želja, nekaj podobnega, malo zahtevnejšega in nad 4000 m. Odločila sva se preplezati južno steno Orjakovega zoba v bližini Mont Blanca. Večkrat sem gledal mogočni steber od blizu. Tudi naši alpinisti so ga že dosegli, večinoma po normalni poti, ki pa je kar zahtevna. Če ne bi bilo debele vrvi, ki so jo postavili v presledkih v višini 200 m, bi bilo to plezanje v 5 tež. st. Če prideš na vrh po drugi smeri,potem tu sledi sestop. S Tonetom sva se odločila preplezati južno steno. Ocena V-V+. Potankosti bom predstavil v posnetkih. Na splošno: navpičnost in dobra skala. Klini so bili že zabiti, varovanje odlično. Spominjam pa se izhodne police pod vrhom, visela je navzdol, oprimki pa ….

18. julij 1959
Rado Kočevar