Delo, Šport: ... Uspešno leto naših plezalcev
Pokal Slovenije ima veljavo
V mednarodni konkurenci sta dosegla najvišji uvrstitvi Tadej Slabe in Miranda Ortar, v domači areni pa so zelo obetavni tudi nekateri mladinci
Leto 1991 je bilo za naše tekmovalno plezanje ponovno zelo uspešno. Sodelovanje na skoraj vseh tekmah za svetovni pokal (Dunaj, Clusone, Innsbruck, Niimberg, Birmingham) in svetovnem prvenstvu v Frankfurtu, šest prireditev za Pokal Slovenije in Rock Masters, z udeležbo nekaj najboljših plezalcev na svetu, so postavili športno plezanje na vidno mesto v slovenskem športu. Premalo znano pa je tudi dejstvo, da so bili naši plezalci prvi slovenski športniki, ki so na mednarodni prireditvi uradno nastopili pod slovensko zastavo.
V Sloveniji smo preteklo leto izpeljali prvi niz tekmovanj za Pokal Slovenije. Prireditve v Jaršah, Domžalah, Kranju, Ajdovščini, Velenju in Škofji Loki so postale temeljni kamen tekmovalnega plezanja pri nas. Na iz-kušnjah bomo gradili nov sistem.
Rezultati naših plezalcev so pokazali vsestranski napredek. V mednarodnem merilu je bilo zaradi močne konkurence manj vidnih uvrstitev.
Najbolje sta se odrezala Tadej Slabe s 16. mestom na tekmi za svetovni pokal v Innsbrucku in Miranda Ortar z 18. mestom na zadnji tekmi v Birminghamu. Tudi nastop na svetovnem prvenstvu ni izpolnil pričakovanj, postalo pa je jasno, da imajo naši tekmovalci vse možnosti za uspeh. Za že utečeno člansko ekipo pa že prihaja množica mladih, ki je na lanskih tekmah vedno znova presenetila. To dokazuje tudi uvrstitev treh mladincev med prvo deseterico najboljših na tekmah pokala. Močno je viden tudi napredek v fizični pripravljenosti plezalk, katerih tekmovalne smeri postajajo vedno bolj previsne.
Pa poglejmo še končni rezultat Pokala Slovenije:
Članice:
1. Miradna Ortar, Soški AO 20 25 25 20 25 20 95
2. Simona Škarja, AO Železničar - - 20 16 20 25 81
3. Metka Lukančič, AO Trbovlje 25 16 14 25 14 8 80
4. Marija Štremfelj, AO Kranj - 14 16 14 16 16 62
5. Nataša Stritih, AO Tržič - 20 10 - 12 9 51
Mladinke:
1. Nataša Stritih, AO Tržič - 20 10 - 12 9 51
2. Martina Čufar, Mojstrana 8 8 - 10 10 6 36
3. Nevenka Osredkar, AO Kranj -- 4 - 9 10 23
Člani:
1. Tadej Slabe. AO Lj Matica 6 25 25 25 12 - 87
2. Vili Guček, AO Trbovlje - 12 20 20 20 16 76
3. Matej Mejovšek, Šaleški AO 10 20 16 9 8 20 66
4. Igor Jamnikar, AO Lj Matica 25 1 - 14 7 10 56
5. Luka Zaplotnik, AO Kranj 20 7 0 0 12 14 53
Mladinci:
1. Luka Zaplotnik, AO Kranj 20 7 0 0 12 14 53
2. Aljoša Grom, AO Vrhnika - 5 8 10 7 25 50
3. Stanko Zidan, AO Lj Matica 8 9 12 12 9 5 42
4. Borut Kavzar, AO Trbovlje 14 0 3 0 5 5 27
5. Rok Žakelj, AO Lj Matica 5 14 4 0 - - 23
NUŠA ROMIH
ALPINISTIČNE NOVICE
Karavle - planinske koče?
Potem ko je jugoslovanska vojska odšla iz Slovenije in ko na slovenskih mejah ni več stometrskega (ali še širšega) mejnega pasu, so v gorah ob mejah ostale prazne tudi nekdanje vojaške straž(ar)nice, popularno imenovane tudi karavle, od katerih bi prenekatera lahko dobro služila tudi kot planinska postojanka.
Nekatera slovenska PD se že konkretno zanimajo za te opuščene vojaške objekte. V zadnji letošnji številki Planinskega vestnika jih je navedenih kar nekaj. PD Ožbalt ob Dravi se zanima za karavlo na Kapli, PD Dravograd pa za tisto na Košenjaku. Celjska postaja GRS bi rada nazaj svoj nekdanji objekt na Okrešlju, PD Kranj je zainteresirano za karavlo Anclovo na Zg. Jezerskem, PD Jezersko za tisto na Virnikovi planini, PD Tržič pa za karavlo - planinsko postojanko Momčilo Marjanac na Šiji. PD Rateče-Planica bi hotelo v planinsko kočo preurediti karavlo Edvard Kardelj-Krištof pod Pečjo na tromeji, PD Nova Gorica se zanima za karavlo na Sabotinu, PD Medvode pa bi bilo pripravljeno prevzeti v upravljanje karavlo v Tamarju.
Kdaj bo lahko prišlo do konkretnih razgovorov in kakšna stališča bodo zavzele oblasti, še ni znano. Gotovo pa je. da bodo prenekateri tovrstni objekti v gorah kaj kmalu propadli, če jih ne bo kdo revitaliziral. Podobnih primerov v preteklosti ne manjka. Še vedno nam je žal npr. da je propadla nekdanja vojašnica (Morbegna) pod samim vrhom Triglava. Kako vse drugače bi lahko razporejali množice v jeku sezone, pot čez Plemenice pa bi tudi bila manj osamljena. In na poti s Komne h Krnskim jezerom ...
ID
Akcije GSS v letu 1990
V Sloveniji navadno nimamo priložnosti, da bi podrobneje spremljali dogajanja v hrvatskih gorah. V to kategorijo seveda sodijo tudi nesreče in akcije gorske reševalne službe (GSS - gorska služba spasavanja). Pregled za leto 1990 je bil objavljen v zadnji številki njihove revije Hrvatski planinar.
Imeli so 24 reševalnih akcij (s skupno 89 udeleženimi reševalci) in skupno 33 poškodovanih. Ob teh le še devet akcij na urejenih smučiščih; bilo je pač malo snega, kot leto pred tem. In še te so bile vse na Sljemenu (Medvednici), razen ene, ki je bila na Bjelolasici.
Med nesrečami v gorah je bilo največ takih, ki so se zgodile na planinskih poteh. oz. pri igri. Dve intervenciji sta bili ob alpinističnih nesrečah v steni, dve pa v brezpotju, ker so zašli. V dveh primerih je nesreči botroval tudi alkohol. In še nekaj - največji je delež nesreč pri sestopu in med 33 udeležencih jih je bilo samo pet članov planinske organizacije!
V objavljeni tabeli (za njo je značilno, da so udeleženci označeni le z inicialkami, spolom in starostjo) je tudi nesreča v Kavkazu. Dva nemška planinca sta zdrsnila pri sestopu z Elbrusa, prisotni so bili (tudi) člani hrvatske GSS iz Samobora in seveda takoj pomagali.
V registriranih nesrečah so trije umrli, ena akcija je bila le (neuspešna, na Biokovu) iskalna, rešenci pa so imeli večinoma le lažje poškodbe.
FRANCI SAVENC
Himalajski plezalec Doug Scott
V zadnji številki Planinskega vestnika je zanimiv zapis »Elitni plezalec Doug Scott«. O alpinističnem delu življenja petdesetletnega športnega učitelja iz Nottinghama v Angliji. V 23 letih je bil na (nekako) 30 odpravah, predvsem v Himalaji. Bil je na dva ducata vrhovih, na polovico od njih kot prvi ali vsaj na alpski način. Začel pa je že dvanajstleten na domačih pečeh, na obmorskih klifih!
Dough Scott pa bo v kratkem (februarja 1992. pri založbi Diadem/ Hodder & Stoughton) izdal tudi novo knjigo - Himalayan Climber. To ni kar tako, zato in ker se zaveda, da se kljub znanemu imenu ne bo sama prodajala, se je odločil za velikopotezno (reklamno ali kakršno pač hočete imenovano) predavateljsko akcijo. Od 11. do 22. novembra je imel 12 predavanj, vsak dan torej! Potem je teden dni počival (saj je bil tega tudi potreben), potem pa še 29. novembra in spet od 1. do 4. decembra vsak dan, pa malo počitka... Tudi turneja sama je bila seveda primerno reklamirana. Pa naj kdo reče, da ni življenje (vrhunskih) alpinistov celo med posameznimi odpravami hudo, hudo naporno.
F. S.
Razstava Alpe-Jadran
Planinsko društvo Domžale vabi na ogled razstave barvnih fotografij Staneta Klemenca, ki so ji dali naslov Alpe—Jadran. Otvoritev razstave bo jutri, v torek, 7. t. m.' ob 19. uri v domžalskem Likovnem razstavišču, odprta pa bo do petka 16. januarja 1992.
Na Everest 1994
Če bi radi na najvišji vrh sveta Mount Everest in se zadovoljite s tem, da bi prišli na vrsto šele leta 1994, lahko pokličete v Anglijo številko (0981) 550-246. Vseeno kdaj, na telefon je priključena tajnica, ki sprejema sporočila 24 ur na dan! Odpravo, ki ima v načrtu Klasično smer prek Južnega sedla načrtuje »Himalavan Travel«, podjetje za katerim stojita Elaine Brook in Lhakpa Sherpa.
Vse o urejanju plezališč
Igor Jamnikar bo 12. organiziral tečaj za urejanje plezališč, ki bo od 9.30 v Ospu, levo od smeri Karies.
Španci na Makaluju
Letos spomladi se je Makalu uspešno otresel vseh naskakovalcev, šele jeseni so nekajkrat uspeli (Španci, Švicarji in Japonci). Najprej dvakrat Španci pod vodstvom Jordija Boscha. 30. septembra sta bila na vrhu brata Alberto in Felix Inaurrategi, doma iz Baskije ter veteran Felipe Uriarte. Tudi ta, prav tako španska odprava, je uspela po t. im. Kukuczkinem grebenu. Tretja (!) španska odprava pa je vzporedno s švicarsko opravila 37. pristop na vrh in četrto ponovitev Francoskega stebra. Uspela sta vodja Carles Valles iz Katalonije (Makalu je njegov četrti osemtisočak) in Bask Manu Badiola, ki pa se je med sestopom smrtno ponesrečil. (Ista dva sta 1990 opravila osmi pristop na Lotse Šar).
F. S.
Zimski tečaj na Kališču
Alpinistični inštruktorji AO Kranj in člani GRS Kranj, organizirajo zimski planinski tečaj, ki bo za planince in planinske vodnike, 28. t. m. na Kališču. Zbor bo ob 8. uri na Kališču, enodnevni tečaj, ki se bo predvidoma končal ob 15. uri pa bo obsegal teoretično predavanje o nevarnostih v gorah in opremi, ter praktično predstavitev hoje z derezami, uporabe cepina, prečenje plazovitega terena in varovanja v snegu. Vse informacije dobite na telefonski številki PD Kranj: (064)212-823 ali (064)326-130 (Janez Triler).
Že pol stoletja od dražgoške bitke
Tradicionalne spominske zimskošportne prireditve Po stezah partizanske Jelovice bodo 12. januarja
ŠKOFJA LOKA — 35. spominske prireditve Po stezah partizanske Jelovice — Dražgoše 92 v počastitev petdesetletnice dražgoške bitke bodo v nedeljo, 12. t. m., v Dražgošah. Nekaj bo čisto športnih tekmovanj, nekaj pa rekreacijskih aktivnosti za vsakogar. Med športnimi prvenstvi naj omenimo predvsem odprto smučarsko patruljno prvenstvo enot TO Slovenije, to je tek na smučeh s streljanjem. Prvenstvo bo tudi tek na smučeh borcev NOB in veteranov na 3 km dolgi progi v Dražgošah.
Novost med rekreacijskimi prireditvami so pohodi z gorskimi in drugimi kolesi in smeri: Kropa-Jamnik-Dražgoše, Besnica-Nemilje-Podblica-Dražgoše in Selca - Rudno-Dražgoše.
Največ bo množičnih rekreacijskih pohodov v Dražgoše. Najtežji med njimi, samo za vzdržljive z odlično kondicijo, bo nočno-dnevni pohod Pasja raven-Breznica-Topolje-Dragoše (organizatorje PD Škofja Loka). Drugi pohodi bodo iz raznih smeri: Kranj-Čepulje-Mohor-Dražgoše, Kranj-Nemilje-Dražgoše, Škofja Loka-Križna gora-Čepulje-Mohor-Dražgoše, Kranj-Čepulje-Mohor-Dražgoše, Kropa-Jamnik-Dražgoše, Železniki-Rudno polje-Dražgoše (za krajane Selške doline in druge), Selca-Kališ-če-Dražgoše in Prtovč-Ratitovec-Dražgoše.
Prav bi bilo, da bi udeleženci upoštevali priporočila gostiteljev: v Dražgoše samo peš in ne z avtomobili; obleka in obutev naj bo planinska, če pa bo slabo vreme bodo program prilagodili vremenskim razmeram itd.
Na cilj v Dražgošah bodo kolesarji pripeljali iz štirih smeri: iz Železnikov (start pred tovarno Iskra) preko Rudnega (dolžina 6 kilometrov, višinska razlika 350 metrov), iz Selc (start pred osnovno šolo) preko Lajš (dolžina 9 kilometrov, višinska razlika 400 metrov), iz Nemilj (start pred gostilno) preko Podblice (dolžina 8 kilometrov, višinska razlika 300 metrov) in iz Krope (start pred muzejem) preko Jamnika (dolžina 12 kilometrov, višinska razlika 300 metrov). Nastop bodo dovolili z vsakršnimi kolesi.
Letos bodo v Dražgošah prvič sodelovali tudi jadralni padalci. Predvidevajo, da se bodo ob 10. uri spustili z Dražgoške gore in pristali na območju Dražgoš. Ker pa so jadralni padalci bolj odvisni od vremena kot drugi športniki, bodo z Dražgoške gore poleteli le ob ugodnih vremenskih razmerah.
H. U. — L. S.
Jelovica 1992
Program 35. spominskih prireditev Po stezah partizanske Jelovice v počastitev petdesetletnice dražgoške bitke v nedeljo, 12. januarja 1992;
• 0.30 do 10.00: nočno-dnevni pohod planincev po poti Cankarjevega bataljona Pasja Ravan—Dražgoše.
• 8.00 do 9.30: množični pohodi iz smeri Čepulje, Nemilje, Kropa, Škofja Loka, Železniki, Selce, Prtovč v Dražgoše.
• 8.30 do 11. 00:odprto smučarsko prvenstvo enot TO in policije Slovenije v patruljnem teku s streljanjem, start pred šolo ali na Jelovici.
• 8.00 do 10.00: rekreativna vožnja z gorskimi kolesi in smeri: Kropa, Besnica, Selce v Dražgoše.
• 8.30 do 10.00: poleti z gorskimi padali v Dražgoše - Rudno.
• 9.00 do 10.00: smučarski teki borcev NOV, start pred šolo.
• 10.15 do 10.45: vaje gorske reševalne službe s helikopterjem in padalci.
• 11.00 do 11.45: kulturni program (pred osrednjim spomenikom) — pozdrav domačinke prof. dr. Slavice Pen-tek-Lotričeve, slavnostni govor predsednika skupščine RS dr. Franceta Bučarja, polaganje vencev, nastop partizanskega pevskega zbora in recitatorjev; povezovalec: dramski igralec Jože Logar.
• 12.30 do l3. 00: razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pred šolo Staneta Žagarja.