AR (1983): Ali se pri negotovem vremenu odločimo za vzpon? Ali naj vzpon prekinemo? Ali je izbrana smer pravilna?
Pri plezanju je pot k vrhu vedno rezultat vrste zaporednih odločitev (skovana iz verige odločitev). Odločiti se pomeni izbirati med več možnostmi. Ni se težko odločiti za malico ali za to, da se na samotnem travniku uležemo v travo. Pogosto pa se moramo odločiti med zoprnimi ali kar življenjsko nevarnimi možnostmi, od katerih nobena ne zagotavlja vrnitve. Pri tem gre za okoliščine, v katerih nas na primer sprememba vremena prisili k umiku, a ne vemo, katera od dveh možnih smeri spusta omogoča varno vrnitev.
Tesnoba, ki jo porodi zahteva po takšni odločitvi, je pravzaprav bistveni vidik človeške biti. Živali nimajo s tem nobenih težav. Njihovo ravnanje usmerja racionalni nagon po ohranjanju življenja. Pri domačih živalih, ki živijo skupaj s človekom, lahko večkrat opazujemo nevrotično vedenje, ko njihov nagon ne pride več do polne veljave. Gledano na splošno živali ne delajo napak. Toda poglejmo, kako polni napak smo ljudje, sicer imenovani tudi »krona stvarstva«. To je plačilo za možnost svobodne izbire med različnimi možnostmi. Neustrezna odločitev je vedno napaka, toda motiti se je človeško. Vendar imajo napačne odločitve pri plezanju lahko za posledico - ne pozabimo - tudi smrt. Ravno možnost svobodne izbire pa nam omogoča še nekaj - znati se odpovedati. To pa je pri plezanju težko, čeprav je ta dejavnost nesmiselna in nepotrebna. Smisel leži seveda v nas samih, sicer ne bi zahajali v gore. Pri slehernem vzponu gre v bistvu za konfliktno situacijo, ki jo zahteva po odločitvi - plezati ali ne - sproža v nas. Proces odločitve, ki privede do sklepa, da se bomo vrnili (če to seveda ni zaradi poškodbe ali poslabšanja vremena), je lahko enostaven ali pa zamotan. Strokovno pravimo temu dvojni apetenčno-averzivni konflikt. Elementi »za« in »proti«, med katerimi se konflikt odvija, so individualno različni in so zatorej lahko našteti le kot primer.
Vsak dobro pozna napetost, ki jo poraja proces razreševanja konflikta in magnetni pritisk, ki ga ta napetost ima na nasprotna pola konflikta, močneje ali slabše, v eno ali drugo smer, odvisno od tega, ali je važnejša varnost ali cilj. Neznatna »utež« je potrebna, da se tehtnica prevesi v eno ali drugo smer in da se odločimo. Vsak pozna okoliščine, ko se tovariša vsak zase borita z enakim problemom.
Vsak čaka na kretnjo ali besedo, ki bi sprožila razumno, v obeh želeno odločitev po odpovedi. Toda oba nadaljujeta, nobeden noče biti strahopetnejši, nobeden poraženec.
Častihlepnež potrebuje več priznanja in uspeha in težje odstopi kot tisti, ki mu je cilj že sama pot. Naveza nadaljuje z vzponom - vsak zase s svojimi mislimi in sam. Če se vzpon srečno konca, se lahko nasmehneta prejšnjim pomislekom. Če pa se ne ...
Alpinisti živijo in umirajo s svojimi odločitvami. Vendar v hribe hodimo zato, ker želimo živeti. Upamo, da tam najdemo to, kar naše življenje bolj bogati kot druge dejavnosti. Tega ne smemo pozabiti, ko se sami ali skupaj s tovariši odločamo v neki konfliktni situaciji, v kateri se odločamo za naslednji korak.
1. Obrniti se
a) Osebni razlogi za umik:
-izbiram pot največje varnosti
-nevarne in preteče okoliščine hočem čimprej končati
-hočem preživeti
-hočem ravnati pametno
-naredil sem vse, kar sem sposoben
a) Osebni razlogi proti umiku:
-sem strahopeten
-prehitro odneham
-nisem uporabil vseh moči in pripravljenosti za boj
-z umikom doživim poraz
2. Nadaljevati
a) Osebni razlogi za nadaljevanje:
-hočem doseči cilj, ki sem si ga zadal
-hočem premostiti ovire
-hočem se spoprijeti s težavami
-hočem kljubovati nevarnosti
-pripravljen sem se boriti do meja svojih sposobnosti
-za uspeh hočem požeti priznanje
-postal bom (če je ta vzpon zahteven) znan in čaščen
-želim doživeti plačilo za boj in strah
-zmagam le, če speljem vzpon do konca
-svoje življenje živim zavestnejše, če se borim s težavami
b) Osebni razlogi proti nadaljevanju:
-nesmiselno, brez potrebe se igram z življenjem
-vstopam v tveganje, ki se ga ne da oceniti
-izzivam svojo srečo
-mogoče precenjujem svoje sposobnosti (ali sposobnosti svojih tovarišev)
-strah me je naporov in pomanjkanja
-sem lahkomiselen
Alpin Magazin, št. 6, str. 28, 1982 - Martin Lutterjohann
Alpinistični razgledi, št. 16, 1983 - priredil Igor Radovič