Janez Pikon: Globoko in točno pod vrhom gore vodi predor, skozenj so leta 1906 speljali Bohinjsko železniško progo z namenom povezati Dunaj s Trstom. 
Najvišji vrh grebena pa je Krevl, ki ob bolj poznani Kobli ne uživa toliko pozornosti, čeprav je razgledni vrh 17 m višji. Sonce in rahel vetrič gospodarita tokrat na razglednem grebenu, ob mejnem kamnu na robu in vrhu Krevl. Pogled seže od Blegoša (1563 m) preko Porezna (1630 m), Kojce (1303 m), Črne prsti in naprej do Julijskih Alp, Karavank in vrhov nad Soriško planino. Vsi omenjeni vrhovi so vidni daleč nad vso Primorsko in večji delom Gorenjske. Nadaljujem po grebenu preko Poldetovega rovta (1485 m) in Krevlu, kjer poraščenost severnega predela sega do vrha izpostavljenega travnatega pobočja.
Bisagarjev rovt se dviguje vzhodno ob poraščenem vrhu Šance zahodno v smeri vrha Koble, razprostira se ob prepadnemu vzhodnemu vznožju. Poraščenost je že načela te nekdaj velike travnike, ki so jih pred mnogimi leti skrbno negovali domačini »Pr' Bisagarjo« z vasice Bača. Zapustim izpostavljene vesine južno nad bivšim smučiščem Koble 3 in se spustimo mimo bivše »karavle Na Kalu,« ter nižje na planino Za Črno goro (Rauharsko planino). Preden postanejo gore pravo visokogorje, se v raznolikemu grebenu od vrhov nad Soriško planino (1307 m) in Črno prstjo (1844 m) zvrstijo znani in manj znani vrhovi s predeli, ter planine in rovti.
To so Dravh (1547 m), Lajnar (1549 m), jugovzhodni vrh Slatnik (1597 m), sedlo Dresel (1510) na južnem predelu severozahodnega vrha Slatnik (1609 m), Kor (1582 m), Možic (1602 m), Šavnik (1574 m), Vrh Bače (Baško sedlo, 1273 m), Vrhe (1312 m - vzhodni poraščen vrh), Vrhe (1374 m - zahodni poraščen vrh), Rob (1300 m), Šance (1350 m), Bisagarjev rovt (1370 m), Kobla (1498 m), Poldetov rovt (1485 m), Krevl (1515 m), Senoviša (1452 m), Na Kalu (1362 m), Planina Za Črno goro (Rauharska planina, 1340 m), Šoštar (1646 m), sedlo Preval (1555 m), Rušni vrh (1786 m) in sedlo Čez Suho (1773 m).
Pobočje Koble je s primorske strani do vrha travnato in strmo, z bohinjske strani pa poraščena in jo zakriva Kravja Črna gora (Sončni rob, 1541 m). Skoraj neznan vrh grebena, vendar najvišji je Krevl (1515 m), ki ob bolj poznani Kobli ne uživa toliko pozornosti, čeprav je vrh še 17 metrov višji.
Razgledni greben, ki deli Gorenjsko od Primorske je še posebno privlačen v zimskem času, njegova pobočja so vedno bogata s snežno odejo in nemalokrat nam na turno smučarskih pobočjih nudi nepozabne užitke, katerih se privrženci zasneženih strmin vsakokrat razveselim.
Janez Pikon