Delo, Šport: ... Letošnji Rock Master v Arcu minil v znamenju Francozov
Popolno zmagoslavje jim je preprečila le Američanka Lynn Hiil, ki je po nesreči spet v vrhunski formi - Organizatorji se niso izkazali
KRANJ - Organizatorji letošnjega tekmovanja v športnem plezanju Rock Master 89 v Arcu so povabili na tekmo v to majhno mestece ob Gardskem jezeru skoraj 30 najboljših plezalcev in plezalk z vsega sveta. Pri ženskah je manjkala Catherine Destivelle, pri fantih pa kar štirje. V Arcu tako ni bilo Patricka Edlingerja, Jerryja Moffata, Simona Nadina in Rona Kauka.
Edlinger si je menda zvil gleženj, Moffat se je ponovno ponesrečil z motorjem (komolec in gleženj), tako da je letošnja sezona zanj praktično končana. Nadin se menda pripravlja za svetovni pokal ... Kljub vsemu pa je bilo na Startu še mnogo odličnih plezalk in plezalcev, skupno 24 (7 žensk in 17 moških).
Prav gotovo je bil zelo zanimiv prvi tekmovalni dan (sobota, 9. t.m.). Smer, ki so jo plezali na pogled, je bila enaka tako za ženske kot za moške. Ocena je bila 8a, dolga pa kar 27 metrov. Italijani so torej postavili doslej največjo umetno steno. Nihče od tekmovalcev celotne smeri ni splezal, daleč najboljša pa sta bila francoska plezalca Didier Raboutou z 20,49 m in Jean Baptiste Tribout, ki je dosegel 10 cm manj. Dobre tri metre in pol za njima sta sledila Japonec Hirayama in Francoz Robert Cortijo, na petem mestu je bil Jacky Godoffe (F), nato Italijana Gnerro in Sartori, pa Španec Gomez in na devetem mestu Štefan Glowacz (ZRN). In že smo pri prvi ženski. Francozinja Isabelle Patissier je imela isti rezultat kot Glowacz. Naprej so bile razlike po nekaj centimetrov. Tako so se od desetega mesta naprej zvrstili Horhager, Moon, Steulet, Duboc, Čertov in potem že druga ženska - Hillova. Sledil je Atkinson, potem pa ponovno tri ženske - Raybaut (F), Luzzini (I) in Labrune (F). T. Kint je bil za njimi, potem še Paola Pons, za njo se je uvrstil Furst in na zadnjem mestu je bila Luisa Jovane.
Drugi dan je, kot je to v Arcu že običaj, sledila smer, ki so jo tekmovalci lahko poskusili pred tekmo. Za dekleta je bila na sporedu smer z oceno 8a, za moške pa smer z oceno 8b. Pri ženskih prav do vrha ni splezala nobena, najboljša pa je bila Hillova, ki je bila v tej smeri precej boljša od Patissierove. V seštevku je tako zmagala Hillova, druga je bila Patissier, tretja pa Nanette Raybaut (prav tako Francija).
Pri moških sta v nedeljo naredila veliko predstavo Didier Raboutou in Štefan Glowacz. Finalno smer 8b (in to dobro 8b ter potrjeno od strani ostalih tekmovalcev) sta edina splezala prav do konca. Zaradi tega, ker je Glowacz prvi dan plezal precej slabo, je bil na koncu po seštevku obeh dni šele četrti. Zmagal je prepričljivo Didier Raboutou (F), sledila pa sta mu rojaka Jean Bapitiste Tribout in Robert Cortijo.
Letošnji Arco je torej minil skoraj v popolnem zmagoslavju francoskih plezalcev in plezalk, ki jim je piko na i z zmago odvzela samo Hillova. Vse tako kaže, da je po hudi nesreči, ko je v francoskem plezalnem centru Buoux padla skoraj 30 metrov na tla, izredno hitro okrevala in da je spet v tisti vrhunski formi, v kakršni smo jo pravzaprav vedno poznali.
Letošnji Rock Master si je ogledalo zelo veliko ljudi. Prvi dan je bilo na tekmi okoli 4000 do 5000 gledalcev nedeljski del pa jih je menda spremljalo kar 8000. Toda organizatorji letošnjega tekmovanja so jih prejkone razočarali. Tekmovanje samo je potekalo zelo počasi, z veliko odmori ko se ni dogajalo ničesar. V soboto zvečer, ko je bilo hitrostno tekmovanje, v katerem je mimogrede rečeno zmagal Jacky Godoffe, so preizkušnjo prestavili za celi dve uri, kar je seveda med ogromnim številom gledalcev vzbudilo negodovanje. Takrat, ko naj bi se ta hitrostna preizkušnja začela, so šele pričeli postavljati smer!? Po besedah Ivice Piljiča, ki je bil v Arcu kot delegat UIAA, se organizacija poteka tekmovanja ni mogla primerjati z organizacijo letošnjih jugoslovanskih tekem za YU pokal. Še ena pohvala našim organizatorjem, ki imajo na razpolago nekajkrat manj finančnih sredstev, kot so jih imeli na voljo v Arcu. Upajmo torej, da bo Rock Master 1990 v tem pogledu boljši.
TOMO ČESEN
Nova zahtevna smer v Planji
Miranda Ortar (Soški AO) in Peter Podgornik (AO Nova Gorica) sta v četrtek, 7. t.m., v SZ steni Planje preplezala zahtevno prvenstvo smer. Med plezanjem sta ponekod naletela na pravcate zimske razmere, posebno še v zgornjem delu, kjer je bila po policah kar nekaj snega. Zadnji raztežaj v smeri sta imela deloma celo požlejen. Nova smer z imenom Leteče kočije vstopi med Centralnim stebrom in Ileršičevo smerjo, v zgornjem delu stene pa sta jo speljala po markantnem stebru levo od Ileršičeve smeri. Najtežji del smeri sta ocenila VII-, ostale težave pa se gibljejo od VI do VI+. Za 650 metrov visoko smer sta Ortarjeva in Podgornik potrebovala 11 ur plezanja.
Obisk iz Nepala
Te dni je bil gost PZS gospod Tek Chandra Pokharel, podpredsednik nepalske planinske organizacije (NMA). Na delovnem sestanku pri Francu Razdevšku, direktorju ZAMTES, so obravnavali vzdrževanje šole za nepalske gorske vodnike v Manangu in zagotavljanje kvalitetnega pouka. Za dejavnost, ki Nepalu pomeni resnično pomoč, Jugoslaviji pa priznanje v svetu, je treba vsako leto zbrati približno 10.000 dolarjev. Ker so vsi poskusi za denar v Beogradu že nekaj let brezuspešni, bo vodja programa šole Peter Markič iskal stalne sponzorje, ZAMTES pa sam prispeval del sredstev in podpiral prizadevanje PZS.
Nepalci bodo kot doslej nosili stroške oskrbe tečajnikov in inštruktorjev v času tečaja, bodo pa tudi sofinacirali obnovo strehe. Nepalska letala že pristajajo v Frankfurtu. Ker je bil gospod Pokharel v zadnji mandatni dobi eden od direktorjev letalske družbe RNAC, je prepričan, da bo za inštruktorje dosegel izjemno ugodne cene. Šoli se torej obetajo dostojnejše razmere, le še uresničiti je treba izrečeno. Ko bo šola urejena, bo lahko služila kot oporišče za vzpone na okoliške vrhove. Za naše trekinge bi bila to cenena in privlačna možnost.
Predsednik PZS Marjan Oblak je gostu izročil zlati častni znak kot priznanje za dolgoletno sodelovanje.
T. Š.
Na Šišo Pangmo še glavnina
Pojutrišnjem odidejo še preostali člani letošnje jesenske odprave v Himalajo - Še vedno finančni problemi - V Nepal še Počkar in Furlan
VISOKI CILJ - Šiša Pangma (8046 m) z vrisano angleško smerjo v JZ steni, ki so jo zmagovalci splezali v alpskem stilu.
KRANJ - Štremfelj in Grošelj sta odšla v Nepal že preteklo sredo, pojutrišnjem pa odidejo za njima še ostali člani letošnje jesenske odprave na Šišo Pangmo (8046 m). O Grošlju, ki mu je Šiša Pangma priložnost za osmi osemtisočak v njegovi akciji 8000 plus, smo nekaj povedali že pretekli teden. Tudi vsi ostali člani odprave so zelo izkušeni in imajo za seboj že lepe himalajske uspehe.
Andrej Štremfelj ima za seboj štiri osemtisočake, v moštvu so Stane Belak, Pavle Kozjek in Iztok Tomazin, ki so do sedaj stali na dveh vrhovih višjih od 8000 metrov (Tomazin ima naš prvi zimski himalajski vrh - Daulagiri), Marko Prezelj je lansko leto na tako visokem vrhu (Čo Oju) stal prvič, Filip Bence, ki je v južni steni Lotseja leta 1981 višino 8000 metrov krepko presegel, pa ima priložnost da se s Šiša Pangmo pridruži tistim 28 jugoslovanskim alpinistom, ki so do sedaj osvojil vsaj en osemtisočak. Vodja vseh pa je Tone Škarja. Kot zdravnik bo moštvo spremljal dr. Žare Guzej, vse dogajanje okoli Šiša Pangme pa bo na filmski trak poskušal kar najbolje ujeti Matjaž Fistravec.
Ponovimo še enkrat - cilj odprave je splezati dve prvenstveni smeri v JZ steni, kjer je doslej speljana ena smer, do sedaj tudi najtežja, ki vodi na vrh. Pomemben podatek je tudi, da imajo v načrtu plezanje v alpskem stilu. Odprava bo predvidoma na poti okoli dva meseca, torej bodo rezultati znani najkasneje tam okoli sredine novembra. Šiša Pangma ni edina slovenska odprava, ki se odpravlja to jesen v Himalajo. Teden za njimi bosta v Nepal odšla tudi Bojan Počkar in Vanja Furlan (oba AO Železničar), ki sestavljata mini odpravo, katere cilj je prvenstvena smer v alpskem stilu v SZ steni Ama Dablama. O njunih načrtih pa nekaj več v prihodnjih novicah.
Odprava v jugozahodno steno Šiše Pangme se tik pred odhodom še vedno ubada s finančnimi težavami, kar je tudi tradicija slovenskega vrhunskega alpinizma. Del sredstev zbira s prodajo nalepk, razglednic in koledarjev.
NALEPKA predstavlja obris gore z napisi v modri in rdeči barvi na beli podlagi in vdelanim karantanskim črnim panterjem, starodavnim slovenskim simbolom. Oblikoval jo je arhitekt Janez Bizjak, izdelala pa Etiketa Žiri. Naprodaj je na PZS po 30.000.
RAZGLEDNICE kažejo različne strani gore z dodatnimi drobnimi motivi Tibeta. Do srede 20. t. m. do 12. ure je še mogoče vplačati 100.000 din, za pozdrav iz Tibeta.
KOLEDARJI TNP so ta mesec še po 91.000 din, VERTIKALE pa so 81.000 din.
Vse fotolite barvnih posnetkov je izdelala Grafika iz Ilirske Bistrice, tiskali pa so Tiskarna Ljubljana, Tiskarna Tone Tomšič in Jani Pokovec iz Ljubljane.
TOMO ČESEN
Precej dolga je bila pot na severno stran Himalaje
Zagrebška odprava naskakuje Mt. Everest s kitajske strani - Do 19. avgusta so prišli 5.900 m visoko - Organizacija za zdaj brez napak
RONGBUK - Ne vem sicer, kdaj boste to pismo dobili, vendar peta zagrebška alpinistična odprava že naskakuje Mt. Everest s kitajske strani. Bazni tabor, pomaknjena baza in šotor na višini 5.900 m so stali že 19. avgusta.
26. julija je odšla na pot peta zagrebška alpinistična odprava, katere cilj se je povzpeti na najvišji vrh sveta, 8872 m visoki Mt. Everest, ki mu v Nepalu pravijo Sagarmatha, tukaj na severni strani v Tibetu, stari, že skoraj pozabljeni civilizaciji, pa Čomolungma, boginja mati zemlja. Plezali naj bi torej v severni steni, in sicer po smeri Veliki ozebnik, ki so jo leta 1984 prvi splezali Avstralci in še nima ponovitve. V ekipi je 30 alpinistov, vodja odprave je Darko Berljak, šest plezalcev pa je iz Slovenije: Slavko Svetičič iz Idrije, Aco Pepelnik iz Šentjurja, Milan Romih in Danilo Tič iz Slovenske Bistrice ter Marjan Kregar in Janez Benkovič iz Kamnika.
V Kathmandu, glavno mesto majhne azijske kraljevine, stisnjeno med indijsko podcelino in visoko staro tibetansko planoto, ki jo na jugu omejuje greben Himalaje, domovine snega, pa naše najvišjih gora na svetu, smo prispeli 28. julija, prek Amsterdama in New Delhija in tam smo ostali do 10. avgusta. Večina članov odprave je odšla na treking v pokrajino Langtung, kjer je mogoče razmeroma hitro doseči višino 5000 m in tako naj bi se kar najbolje aklimatizirali. Manjšina je ostala v Kathmanduju, kjer smo pod vodstvom Darka Berljaka in ob pomoči petih šerp, naših višinskih nosačev, dokupili še manjkajočo opremo in hrano, ki smo jo potrebovali. Nazadnje je bilo treba vso to goro opreme pripraviti za prevoz do kitajske meje, kamor smo se odpeljali 11. in 12. avgusta. Prestopili smo mejo pri kraju Hodari in se povzpeli do eno uro oddaljene vasice Khase, ki so ji Kitajci nadeli novo ime Jangnu.
Ta kratek del poti je cesta podrta in našo opremo je do začetka ceste, ki pelje v Tibet, preneslo 230 nosačev. 13. avgusta smo naložili opremo na kitajske kamione in se odpeljali v stari, skrivnostni Tibet do mesta Šegar, 4300 m visoko. Tam smo zaradi aklimatizacije ostali en dan in se vsi povzpeli na skoraj 5000 m visokih hrib nad mestom, na katerem je prastara trdnjava, spomin nekdanje tibetanske civilizacije, danes le še razvalina. Že naslednji dan smo se odpeljali v dolino ledenika Rongbuk, ki vodi pod severno steno Everesta. Postavili smo bazni tabor 5200 m visoko, na ravnini, ki jo je nasula ledeniška reka Rongbuk. Dober kilometer pod nami so ostanki najsvetejšega lamaističnega samostana Rongbuk, ki so ga razrušili Kitajci.
Na lanski izvidnici, ki sva jo sestavljala z Darkom Berljakom, sva bila tudi tam na obisku, in kljub temu, da je še vse v ruševinah, je tam nekaj menihov - lam, ki skrbijo za samostan. 16. avgusta smo že postavili ABC tabor (pomaknjeno bazo) 5600 m visoko in 10 km oddaljeno po ledniški moreni, naslednji dan markirali pot z možici iz kamna do T 1 (5900 m visoko), kjer danes, 19. avgusta, že stoji šotor.
Vreme je zaenkrat še slabo, vsak dan sneži, monsum, ki razsaja na nepalski strani Himalaje, ima vpliv tudi na naši, severni strani. Drugače pa je vse
o. k., organizacija je odlična, vodja Darko ima pregled nad stvarmi, alpinisti smo zdravi. Upamo, da bomo enako dobro napredovali tudi v naprej. Zaenkrat bralcem Dela lep pozdrav.
JANEZ BENKOVIČ
Iz poročil AO
Rok Gradnič (AO Matica) in Tomaž Jakofčič (AAO) sta 25. avgusta prosto ponovila v steni Dolgega hrbta smer Šimenc - Škarja (VII+/VII,V). V južni steni Skute pa sta oba z rdečo piko prosto ponovila Direktno smer čez plošče, katere najtežji del so plošče v zgornjem delu stene. Najtežje mesto ima po njunem mnenju oceno VIII, medtem ko je Knez, ki je to smer prvi prosto ponavljal, kasneje pa sta jo prosto ponovila še Tomazin in Ravnik, dal oceno VII+.
V Dolžanovi soteski je Grandič ponovil Soleo (VIII+/IX-), Jakofčič pa je opravil eno redkih ponovitev Dojenčka (VIII+).
Iz Ospa dve novici, in sicer sta Bojan Počkar in Vanja Furlan (oba AO Železničar) prosto ponovila najprej Internacionalo, ki ima oceno VIII, nato pa še Steber jutranje zvezde z oceno VII+.