Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Mesec v Sloveniji

Martina Čufar: ... je kljub sprva slabemu vremenu hitro minil. Težave z zobom in »švohnota« po antibiotikih so hitro minili in spet sem lahko normalno plezala. Razen seveda, da je bilo večino sten zamočenih. Problem je tudi ta, da sem v okolici doma že vse lepe smeri preplezala, tako da sem bila kar izbirčna, pri izbiri plezališč.

En dan sva šla s Klemenom Bečanom v Pandoro. Res super »spot«! Videla sem sicer sliko, a je treba videti v živo, da »začutiš« prave previsne dimenzije. Jaz sem ostala bolj na levi strani, tam do 8a, Bečko se je pa sprehajal na pogled po ful previsnih 8b in 8b+! Čist nor!

Omenila bi še sektor Kanzl v meni bližnjem Kanzianibergu; tu je v osrednjem delu stene, kjer je skala res brez reliefa in slabe kvalitete, 30 metrov namenjenih umetnim smerem. Prava umetna stena na prostem! Smeri so »naredili« postavljavci, ki delajo tudi tekmovalne smeri, npr. Michael Nedetzki. Saj je prav zabavno, ne za vsak dan, a če je povsod drugje vse mokro, tudi bolje kot umetna stena. Meni je najbolj zanimiva smer Tales of insanity (7b+), v kateri so na steni nalimani kapniki, ki so popadali na tla v Warmbadu. Za tiste ki so proti umetnim oprimkom, naj povem, da je desno in levo polno lepih klasik npr. Schneebrunzer (7c) in Limes (8a+), brez umetnih oprimkov, da ne govorim o množici ostalih sektorjev.

Seveda ni šlo brez Ospa, Pajkova streha mi je zelo pri srcu in sem vesela, da je nastalo nekaj novih smeri. Flashala sem prvi del Osapske pošasti (7c/c+), in se čisto navdušila za drugi del, ko sem videla Mateja Sovo v njem. A na žalost ni bilo te priložnosti, oz. je dež namočil kapnike, tako da sem bila naslednjič primorana plezati v Mišji peči. Tam nisem bila že tri leta, res sta me gužva in zlizanost smeri odvrnila od nje. A sem našla nekaj nezlizanega; kombinacijo smeri Ptičja, Pikova in Vizija. Res lepa smer, ki ima detajle ravno na »križiščih« smeri, tako lahko rečem, da sem jo flashala s Klemzyjevo pomočjo. Sledil je »ogled« Klobase. Tudi ta ni čisto nič zlizana, a bolderček na koncu mi ostaja znanstvena fantastika. Gotovo je to 8a+ z najmanj ponovitvami!

Na deževno soboto sem šla na NLP; luštno je bilo plezati lepe bolderčke v dobri družbi! A gužva je bila kar prevelika, magnezijevega prahu smo se dodobra najedli! Bi moral priti ljubljanski župan pogledati koliko ljudi je navdušenih za plezanje in primakniti malo denarja za kak velik plezalni center!

Dan za tem sem si naredila čisto nasprotje; plezala sem sama, na soncu in svežem zraku, z lepim razgledom na Triglav, 80 metrske smeri! Blaščeva skala je nekakšno moje »svetišče«, kot je rekel Borut Kavzar. Ima prav. Rada sem tam, sama s smermi (ter z vrvjo, gri grijem in žemarjem seveda). ...

Nico pa se je medtem matral v Muir Wall. Menda skupaj s Salathe ena najlepših linij v El Capitanu. Ni šel tja z namenom, da bi vse preplezal prosto, čeprav mu ni veliko manjkalo. Le v 8b ni čisto nič razumel … pa mu je potem angležinja Hazel Findlay povedala, kako se lotiti čistega pravega kota brez oprimkov, stopov in poči, tako da je že zdaj čisto motiviran, da se enkrat vrne nazaj. Kdo ve, mogoče bova šla celo skupaj. Čeprav me dejstvo, da je 30% oprimkov posledica zabijanja klinov, se pravi »pin scars«, kar malo odvrnila od tega.

Martina Čufar

...11.2012


JMC-crew.com - Nico Potard: El Capitan - Muir Wall Free

Hazel Findlay: Free adventures on El Cap: The PreMuir, second ascent, 5.13c/d, 33 ish pitches

Kategorije:
Novosti PLE SLO Vse objave
Značke:
PLE novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti