Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Večraztežajne smeri so drugačne ...

ŠAO Velenje: ... Odpravimo se tja nekam v samoto, gorsko idilo, kjer bomo sami v tišini in miru, se malo sprehodili, malo poplezali in praktično preizkusili osvojeno znanje, ki ga nabirava v AŠ

Ko se v torek z Mijotom peljemo proti Velenju, se kar na hitro dogovorimo, da izkoristimo še enega zadnjih, lepih jesenskih dni in si naslednji dan vzamemo čisto zase, odmaknjeni od vsakdana, od vsakodnevnih skrbi in monotonega ritma.
Odpravimo se tja nekam v samoto, gorsko idilo, kjer bomo sami v tišini in miru, se malo sprehodili, malo poplezali, praktično preizkusili osvojeno znanje, ki ga z ženo nabirava v alpinistični šoli ŠAO.

Celotna objava na ŠAO >>>

Naslednji dan smo že zgodaj zjutraj na izhodišču in še v precejšnjem mraku krenemo proti izbranemu vstopnemu mestu, kjer čez dobro uro že nameščamo plezalno opremo. Smo pod kompaktno steno, pod budnim očesom najinega mentorja, ki bo danes še posebej skrbel za najino varnost, obnavljamo osnovna pravila gibanja alpinistične naveze. Mijo začne plezati v vodstvu in po dvajsetih metrih izgine iz vidnega polja. V začetku je z moje strani malo zmede v komunikaciji in vodeči da kmalu vedeti da preveč kompliciram in da naj bodo ukazi kratki in jedrnati.

Hitro napredujemo, spodnja dva raztežaja združimo v enega in znajdemo se pod zgornjo polovico stene. Mijo najprej omeni, da bomo nadaljevali po strmejšem razu smeri Obvoz, v levo, vendar z kančkom očesa le opazi najine poglede, ki so uhajali proti drugim smerem v radiatorjih, desno nad nami. "Ja pol pa po radiatorjih!" so bile njegove besede, ki so nama kar pogrele dušo v pričakovanju nenavadnega doživetja, ki naju čaka med rebri, katera se vzpenjajo kvišku skoraj cel raztežaj.

Ta del stene je obsijan s soncem in kar vabi. Kmalu se znajdeva v razkoraku med temi rebri in ugotoviva, 

da so bolj pokončna, kot je bilo videti od spodaj. Skala je kompaktna, oprijem plezalk res odličen in skoraj prehitro je ta raztežaj mimo. Plezati po njih je bilo res enkratno doživetje in bi še z veseljem nadaljevala, če bi bila njihova dolžina večja. Sledil je še en raztežaj, nato naslednji po gladkih platah, za zaključek pa še kratek previs in znašli smo se skoraj na vrhu kombinirane smeri.

Sledilo je plezanje navzdol po sosednji lažji smeri (II-III), kjer je bilo potrebno biti še posebej previden, saj nismo bili navezani. Smer je bila pravšnja za vajo plezanja navzdol, ki se nekoliko razlikuje od plezalnega vzpona. Tukaj je gibanje zahtevnejše in pravilna postavitev nog in rok je še toliko bolj pomembna, saj plezalec ne sme zdrsniti. Nato še zadnji raztežaj - slabih 70 metrov spusta po vrvi in znašli smo se na široki polici sredi stene v tako imenovani "dnevni sobi".

Postregli smo si iz nahrbtnikov in uživali. Naenkrat zaslišimo neke glasove tik pod nami in kmalu ugledamo dve pogumni gospodični iz našega odseka. Vedno nasmejana Anja in dobrovoljna Katarina F. sta priplezali do nas in nekaj kasneje nadaljevali v svoji smeri nad nami. Nas pa je čakal še zeleni sestop do uhojene planinske poti in naprej po brezpotju, ki je vsebovalo tudi pretepanje z borovci. Zmagovalci smo bili seveda mi. Ob tretji uri popoldne smo prispeli do avta in se začeli vračati v dolino. Čakal nas je vsakdan, običajni vrvež in kar je bilo najslabše, megla in oblačnost, ki se je takrat pripeljala od kdo ve kje.

Za nami je bil res čudovit in nepozaben dan, ki si ga lahko človek samo želi. Z ženo sva se oborožila z novimi izkušnjami, ki nama bodo v prihodnje prišle še kako prav in še enkrat najlepša hvala najinemu mentorju, za njegovo potrpežljivost in prečudovito preživet dan v njegovi družbi.

Jernej & Bogdana Kvas 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti ŠAO

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti