Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 15.05.1989

Delo, Šport: ... Tomo Česen doma

LJUBLJANA, 14. maja - Iz Nepala se je vrnil naš alpinist Tomo Česen, ki je v 2200 m visoki severni steni Kumbakarne (Jannu), 7710 m, preplezal prvenstveno smer v alpskem stilu. »Bilo je težje, kot sem pričakoval. Presenetila me je zlasti zadnja tretjina stene. Morda bi si celo premislil, če bi vedel, da bo tako težko,« je povedal Tomo Česen, ki je dodal, da je bil zahteven tudi sestop.

(R. K., Foto: Marjan Zaplatil)

Plezanje kot atraktiven šport se profesionalizira
Združenje profesionalnih športnih plezalcev dviga svoj glas - Na tekmi v Arcu bo menda letos nagradni fond 33.000 dolarjev
LJUBLJANA - Vse, kar je atraktivno, privlači ljudi. To je postalo jasno tudi prirediteljem tekmovanj v plezanju, eni najmlajših športnih disciplin. Da bi privabili kar največ najboljših, večajo nagradni fond, zato je že jasno, da se ne bo lahko vriniti v krog organizatorjev tekem, na katere bi prihajali tudi najbolj znani plezalci.
Na sestanku organizatorjev svetovnega pokala UIAA v športnem plezanju so le povedali nekaj številk, s kakšnim nagradnim fondom bodo razpolagali. V Arcu računajo na 33.000, v Lyonu na 25.000, Bardonechiji na 21.000, v Snowbirdu na 18.000 ameriških dolarjev.
Zanimiva (in značilna) je izjava direktorja Palače športov v Grenoblu, ki je vsem prisotnim dal jasno vedeti: športno plezanje je šport, ki je vreden vlaganja.
V Chamonixu bo letos med 21. in 23. septembrom veliko srečanje, namenjeno razpravam na temo »Plezalstvo danes«.
Plezanje se je zadnja leta silno razmahnilo, kar dokazujejo rudi izvenserijski dosežki. Razumljivo je zato, da se že nekaj časa čuti potreba po teoretskih definicijah posameznih pojavov, po analizi dosežkov, pa tudi primerjavi med alpinizmom in plezanjem. Posvetovanje bo zajelo več pomembnih tem: psihologijo, ekonomijo, revolucijo v športu, plezanje na splošno, tekmovanja, prehrano plezalcev, njih trening, etiko plezanja itd. Na sestanek, ki ga pripravljata ENSA, tamkajšnja nacionalni šola za smučanje in alpinizem, ter FFME, vabijo vse zainteresirane, ves plezalski svet pa tudi proizvajalce opreme, predstavnike sponzorjev...
Toda tekmovanja morajo biti atraktivna, posebej pa je potrebno misliti na publiko. Če ne bo publike, ne bo sponzorjev in če teh ne bo, večina plezalcev ne bo mogla slediti vse ostrejšim zahtevam. Tekmovanja pa morajo biti tudi zanimiva za gledalce.
ASCI,mednarodno združenje profesionalnih športnih plezalcev, je na posvetu predstavljal Martin Atkinson. V odgovor na trditev italijanskih predstavnikov, da to združenje ne more biti mednarodno, če v njem ni italijanskih in še nekaterih članov, je poudaril, da tudi ne želijo predstavljati posameznih držav, njihova želja pa je, da predstavljajo plezanje in plezalce kot celoto. »Ne delimo se po nacionalni pripadnosti, združujemo vodilne plezalce od vsepovsod. Menimo, da formula 4 + 2 (nacionalne reprezentance sestavljene iz štirih plezalcev in dveh plezalk, op. F. S.) ne more veljati, ker omejuje prisotnost vseh najboljših plezalcev na posameznih tekmovanjih«. Rešitev naj bi bila dolžnost, da vsak organizator pred tekmovanjem pripravi »open«, tako da bi se lahko na tekmo uvrstilo še določeno število najboljših ne glede na reprezentance. (Od prihodnjega leta dalje ta problem najbrž ne bo več tako aktualen, ker se bo oblikovala selekcija 15 najboljših plezalcev, ki bo imela direkten vstop v finale.)
Kako vse to doseči? Z nižjimi (umetnimi) stenami, da vzpon ne traja tako dolgo. Če so večje težave že na začetku, je selekcija večja in tekmovanje poteka hitreje. Tudi s stopnjevanjem kvalitete, najprej slabši, nato vse boljši, tako da se na koncu gledalci že vprašujejo, ali je smer sploh mogoče preplezati.
Seveda pa so to misli in predlogi organizatorjev, ki pa se v marsikaterem primeru ne bodo pokrivali z željami plezalcev. Vsaj na začetku bo težko najti pravo mero.

FRANCI SAVENC

Po pregledu videoposnetka
»Čeprav ne organizatorji ne organi komisije za športno plezanje PZ Jugoslavije (JUSPEK) niso dolžni dajati uradnih izjav o ev. spodrsljajih, če ni bila vložena pritožba«, sporoča predsednik JUSPEK Ivica Piljič, »sem pretekli vikend, med seminarjem za sodnike z Zlatkom Kunosičem in Petrom Podgornikom pregledal video posnetke Matjaža Fistravca in Igorja Jamnikarja. Naše sporočilo je: nesporno smo ugotovili, da je bila sodniška odločitev pravilna in da zmaga Marije Štremfelj ni sporna.«

Prvenstveni vzponi Ravnika in Tomazina
Plezala sta v Tulovih Gredah in »izpopolnjevala« Golnarjev vodniček
LJUBLJANA - Beno Ravnik (AO Jesenice) in Iztok Tomazin (AO Tržič) sta v začetku maja »izpopolnjevala« vodniček Toneta Golnarja Tulove Grede. 6. maja sta v J steni plezala kamin desno od smeri Pelikan, ki ga ocenjujeta VI,IV-V, 270 m. Smer v vodniku ni opisana, je bila pa že preplezana (kdo kaj ve o tem?), saj sta v njej našla kline.
Med nadaljevanjem svojega proučevanja sta opravila prvenstveni vzpon v steni levo od Pelikana - Lastovka: VII, 3 m A1, sicer VI v spodnjem delu, zgoraj pa III do V-. Celotna smer je visoka 270 m, plezala pa sta jo sedem ur. Naslednji dan sta preplezala drugo prvenstveno, in sicer v osrednjem delu J stene - Sova: mesto VIII+, sicer pa V do VII-, 270, 6 h. Ravnik je vso smer preplezal prosto, Tomazin pa se je na ključnem mestu prijel za klin.
Za konec pa sta (prav tako 7. maja) preplezala prvenstveno še v JZ steni Tretjega stolpa, med Hudičevim krempeljcem in Galebom - Kivi: VII, 100 m, 1h.

F. S.

Kmalu sodniki z licencami
V Zagrebu je bil uspel seminar za sodnike pripravnike - Po treningu tudi pregledno tekmovanje najboljših plezalcev v dvorani

LJUBLJANA - Seminar za naše prve sodnike na tekmah v športnem plezanju se je začel že v petek popoldan, v nedeljo med preglednim tekmovanjem za sestavo jugoslovanske reprezentance pa so bili še izpiti. Udeležba je bila zadovoljiva le številčno (14 iz treh republik), razočarala pa so spet naša središča: Ljubljana, Kranj, Maribor. Naj manj hvaležna dela opravljajo drugi?
Kakorkoli - ustanovljena je sodniška organizacija in konec leta po uspešnem sojenju pokalnih tekem že lahko pričakujemo prve sodnike z licenco. Pomembno je tudi, da so uvežbali tudi popolno video ekipo in da so sklenili, se bodo (še bolj) zavzemali, da čim prej dobimo skripto za šolanje plezalcev.
Pripravniki za sodnike so: Egon Batič (AO Ajdovščina), Igor Badalič (AO Nova Gorica), Lavoslav Čaklovac (AO Velebit, Zagreb), Edin Durmo (AK Dilber-Stjepanovič, Zenica), Vili Guček (AO Trbovlje), Tin Ilakovac (AO Matica, Zagreb), Hrvoje Kamenjarin (AO Željezničar, Zagreb), Tihomir Kancijanič, Alkor Kolačko, Iris Kun, Zlatko Konosič, Ivica Matkovič (vsi AO Mosor, Split), Peter Podgornik (AO Nova Gorica) in Ajo Slamič (AO Nova Gorica).
V soboto je bil v Zagrebu tudi uradni trening kandidatov za jugoslovansko reprezentanco v športnem plezanju. Udeležilo se ga je osem plezalcev (Griljc, Guček, Jamnikar, Lukič, Prosenjak, Slabe in oba Zaplotnika) in le štiri plezalke (Lukančičeva, Oblakova, Stojakovičeva in Tajnikova), čeprav je selektor Boris Čujič povabil tako rekoč vse, ki karkoli pomenijo v našem plezalnem športu. (Ni čudno zato, če so sklenili ponovno opozoriti, da bodo v prihodnje s seznama črtali vse, ki se ne bodo odzivali na skupne akcije.) Trening je lepo uspel in so sklenili, da ga bodo čim prej spet ponovili.
Ob koncu so imeli tudi pregledno tekmovanje. Zmagal je Vili Guček, ki je edini preplezal vso smer (postavil jo je Ajo Slamič in ocenil VIII+, IX-), za njim pa so se uvrstili Tadej Slabe (10,64 m), Marko Lukič (8.18 m) ter Igor Jamnikar in Luka Zaplotnik (oba 7,93 m). Med plezalkami (njih smer je pripravil Boris Čujič, VII) pa je prišla do vrha Metka Lukančič, na drugo mesto se je uvrstila Jelka Tajnik (7,50 m), na 3. - 4. pa Mojca Oblak in Slavica Stojakovič (obe 4,17 m).
V jugoslovansko reprezentanco so se (po dogovorjenih kriterijih) uvrstili prvi štirje plezalci ter Lukančičeva in Oblakova. Za udeležbo na tekmovanjih za svetovni pokal, je torej vse pripravljeno, nejasno je le, kako bo z denarjem! ID

V Kamniku konec AŠ
Alpinistični odsek PD Kamnik je uspešno končal še eno alpinistično šolo. Trije tečajniki so že opravili izpite, druge pa ta preskušnja še čaka. Impresivni pa so podatki: imeli so kar 21 predavanj, 20 dni so skupaj preživeli na turah, devetkrat so imeli vaje v plezalnem vrtcu, tečajniki pa so v povprečju opravili kar po 11 tur. Šolo je ob pomoči domačih inštruktorjev, GV in alpinistov vodila Darja Jenko.

Barletova v Čuku
Štefan Mlinarič in Grega Židan, pripravnika AO Železničar iz Ljubljane, sta 23. aprila v Čuku preplezala novo smer. Posvetila sta jo Iztoku Barletu, ki se je smrtno ponesrečil v osapski steni, ocenila pa VI (Al)/ III-IV. Začenja 10 m desno od vstopa v Kamninsko smer.

Vabilo na čistilno akcijo
Alpinisti in plezalci že vrsto let plezamo v stenah nad Ospom. Z avtomobili zasedamo dvorišča, vrtove in parkirna mesta, bivakiramo vsepovsod in biološke potrebe opravljamo, kjer pač nanese. Tako začenja načelnik KA PZS Brane Žorž svojo okrožnico, ki jo je namenil vsem alpinistom in plezalcem.
V torek 9. maja sta se skupaj z načelnikom ljubljanske postaje GRS Tonetom Sazonovom sestala s predsednikom vaške skupnosti Martinom Krkočem in vsem dobro znano Elico Vehar. Ugotovili so, da si brez te stene naše plezalske aktivnosti res ni moč predstavljati, da pa bo potrebno nemudoma rešiti vprašanje parkiranja, odvoza smeti in WC. Ko bodo in kako bodo vaščani to rešili, bodo nemudoma obvestili KA PZS.
Krajevna skupnost Črni kal, katere sestavni del je tudi Osp, pripravlja 3. in 4. junija čistilno akcijo pred veliko kulturno prireditvijo ob 170-letnici šolstva.
Komisija za alpinizem PZS poziva vse zainteresirane, predvsem pa seveda tiste alpiniste in plezalce, ki zahajajo v Osp, da se omenjena dneva do 9. ure zberejo na dvorišču pri Elici. S seboj prinesite zaščitne rokavice, za vse drugo pa bo poskrbljeno. Le za prevoz in prehrano mora seveda poskrbeti vsak sam.

Pred tekmo v Leedsu
Tekmovanj v športnem plezanju, ki so vključena v svetovni pokal, in raznih »privatnih«, bo letos še več kot doslej. Konec tedna je tekma v Leedsu (Anglija), kjer naj bi sodelovala tudi popolna naša reprezentanca. Naj bi, ker še vedno niso rešeni vsi finančni problemi. Velik zalogaj so že stroški potovanja, tam pa bo potrebno plačati še 70 švicarskih frankov (seveda v funtih) na osebo za hotelske usluge. Kampi so namreč predaleč in preveč je dežja, da bi iskali zasilne rešitve.
Od vseh prirediteljev je doslej le Jeff Lowe, organizator tekmovanja v Snowbirdu (ZDA), pokazal razumevanje za naše težave. Naši tekmovalci bodo tako imeli pri njih teden brezplačno oskrbo. Vprašanje je le, za koliko tekmovalcev bodo zagotovili letalske karte?

Priprava na smuk z Nanga Parbata
Očito je, da se je spomladanski sneg zelo dobro sprijel s poprej kopno skalo in se obdržal tudi na strmejših prehodih nad višino 1800 m. Na severnih straneh je celo ugodnejša smuka, kot po normalno zasneženih zimah.
Davor Karničar je 29. aprila smučal po grapi v S steni Kočne (S4/3, 1200 m). Z bratom Drejcem pa sta 6. maja smučala z vrha Dolgega hrbta po SZ grebenu, nato pa po lažji J steni na Pode in Mlinarsko sedlo. Od tu dalje sta ponovila turo Tomaža Jamnika in Nejca Zaplotnika (1973) vse do Zg. Ravni. Njuna ocena je: skoki, ki prekinjajo 150 m visok žleb takoj pod Mlinarskim sedlom, zaslužijo oceno S6, prav tako prehod iz stene na Ravni, ostalo pa S4, višinske razlike je nekako 1000 m.
V torek 9. maja, pa je Davo opravil še več kot le vsestranski test opreme, ki jo bo poleti uporabljal med poskusom prvega smuka z vrha 8125 m visokega Nanga Parbata v Pakistanu. Začel je na Grintovcu, smučal po grapi (zgornji del S4) do najglobje zajede v Dolški škrbini, do tja kjer izstopa smer Fritsch-Lindenbah (plezalska ocena III + ), potem pa po njej vse do Češke koče. Na začetku izpostavljenega prečenja v levo je bil skok z oceno S7-, prečenje in plati (tenka plast ledu in snega) S6, težak prehod in skok sredi smeri spet S7-, nižje pa - do lažjega sveta - široko, odprto, toda strmo pobočje S5-. Pa je kljub temu za celoten smuk (1050 m) potreboval le 25 minut. Ni kaj, Davo Karničar še naprej ostaja naš najuspešnejši »alpinistični« smučar.

F.S.

Trening po nepalski Himalaji
Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS bo v obdobju med 15. oktobrom in 15. novembrom letos pripravila planinski obisk nepalske Himalaje. Interesenti naj pisarni Planinske zveze Slovenije (tel. 312-553) do 31. maja sporoče svoj naslov, da jih bodo organizatorji lahko pravočasno obvestili o kraju in času pogovora, na katerem bi se domenili vse podrobnosti.

Uspeh in poraz
Pred desetimi leti je jugoslovanska alpinistična odprava Everest '79 pod vodstvom Toneta Škarje dosegla enega največjih uspehov našega alpinizma; preplezali so najdaljšo smer na najvišji vrh sveta, 8848 m visoki Everest. Po Jugoslovanski smeri sta se 13. maja 1979 ob 13.51 na vrh povzpela Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, dva dni za njima še Stane Belak, Stipe Božič in Ang Pu, ki pa je med sestopom zdrsnil in se smrtno ponesrečil.
Ob desetletnici se je ponovilo nekaj podobnega. Stipe Božič, Viki Grošelj in Dimitar Ilijevski, so v spremstvu dveh Šerp uspeli po smeri prvih pristopnikov. Žal pa bo tudi dosežek hrvaško-slovensko-makedonske trojke v analih našega himalajizma zapisan s črnim: Dimitar, prvi Makedonec na kakem osemtisočaku, je med sestopom izginil.

FRANCI SAVENC

Še zadnjič: »Nov prispevek plezanju«
Dragi Ivica, 40 dni po tekmi si sklical komisijo, ki si je ogledala sporni nastop, da bi lahko na osnovi tega dal uradno poročilo, ki si mi ga obljubil v svojem pismu. Stvari so sedaj jasne, rezultat tekme uradno potrjen. Marija je držala 2 sekundi in ne ostane mi drugega, kot da se Mariji javno opravičim.
Tako nepristransko sestavljena komisija, v kateri so sedeli trije sodniki, ki sem jih obtožila nesposobnosti, je bila (vsaj zame) jasna garancija za pravično razsodbo. Posnetek sem izročila strokovnjakom, ki so mi video posnetek opremili s časovnim zapisom z natančnostjo dveh decimalk. Marija je držala točno 0,92 sek.! Vem, da ljudje verjamejo v tisto, kar hočejo verjeti, mislim pa, da se to glavnemu sodniku na tekmi ne poda najbolje. Nikoli ne govorim v tri dni, še manj pa to počnem javno. Moje pisanje še zdaleč ne pomeni užaljenosti zaradi rezultata. Ta je pri vsej zadevi najmanj pomembeno. Oglasila sem se zaradi moralne plati te zadeve, ta pa je potem »ko se je zgodila komisija«, še posebej aktualna.
Praviš, da so bili za napake na tekmi opravičljivi razlogi, da kdor dela, tudi greši. Ker bi mi rad na vsak način podtaknil, da delam zdraho zaradi osebnih problemov, ti bom poizkusila dokazati, da obstajajo opravičljivi razlogi za to, da sem se oglasila.
Dejal si, da pritožbe niso prišle do sodniške mize in da se nisem pritožila v roku pol ure. Vse lepo po pravilih! ... Glede prvega očitka ti lahko rečem le to, da lažeš. S to lažjo pa si hotel povedati še nekaj. Če bi pritožbo slišal, bi ukrepal. Zaradi tega pa se tudi oglašam. Vedel si za pritožbe in dvomljivost rezultata, pa se ti ni zdelo vredno ugotoviti resnice. Priče te lahko osebno spomnijo na to, kar so ti rekle. Glede moje pritožbe pa točno veš, da sem nastopila zadnja in tako svojih predhodnic sploh nisem videla. Rezultati pa so bili razglašeni pred polurnim rokom za pritožbo. Naj te spomnim na potek finala. Ženski finale, moški finale, ženski superfinale, razglasitev ženskih rezultatov, moški v hitrostnem plezanju, razglasitev moških v obeh konkurencah. Iz srca bi ti bila hvaležna, če bi mi znal dati logično razlago tako nelogičnega poteka. Ali pa si tako pohitel zaradi pritožb?! Zaradi te poteze in 15 minutnega premora pred ženskim superfinalom je dvorano zapustilo tričetrt ljudi. Za gledalce najzanimivejša tekma je potekala v napol prazni dvorani. A tudi to je bila sodniška odločitev!
Ta tekma je zame dokaz, kam vodi diletantsko vodenje tekme, nedodelana pravila in še tem pravilom nedorasli sodniki. Ne vem, kaj naj si mislim o tekmi, kjer je pogoj za priznani rezultat držanje oprimka 2 sek., sodniki pa to ugotavljajo brez štoparic ...
Naj namenim še nekaj besed tvojemu odgovoru na moje pismo. Zahvaljujem se ti, da si se v njem kar sam spomnil vsega, kar sem ti navedla po telefonu. Študij ni razlog mojega nesodelovanja v »reprezentanci«, še manj strah pred napornim in resnim delom bodočih reprezentantov, kar si mi ljubko podtaknil v svojem pismu. Zame je to le ena oblik nesvobode, dodaten razlog pa ta, da ne bom imela opravka z ljudmi tvojega kova. Na osnovi dokazov trdim, da lažeš in si nepošten. Moj dokaz so priče, ki ti lahko potrdijo, da si slišal pritožbe, oprimek, kjer naj bi se Marija držala 2 sek., pa je to nemogoče in video posnetek s časovnim zapisom, kjer je vse jasno. Ti me pa prepričaj o nasprotnem! Bojim se, da se lahko braniš samo s svojo dvomljivo sodniško avtoriteto in pravili, ki jih sam tako uspešno kršiš!
Polemika v Delu je zame končana, sem pa na razpolago z vsem dokaznim materialom.

INES BOŽIČ, Ljubljana

Pionirji o zgodovini alpinizma
Mladinska komisija pri PZS in mladinski odsek PD Domžale organizirata 19. maja ob 16. uri v OŠ Venclja Perka v Domžalah 1. republiški kviz »Mladina in gore«. Akcija, ki je bila tradicionalna oblika srečevanja mladih planincev občine Domžale, je prerasel v republiško srečanje. Letos se bodo o poznavanju zgodovine slovenskega in svetovnega alpinizma do 2. svetovne vojne pomerili pionirji devetih MO.

Vzpon na Titov vrh
Planinsko društvo Železničar Ljubljana prireja od 19. do 21. t. m. izlet z vzponom na Titov vrh (2747 m), na katerega je z vrnitvijo osem ur hoje. Prijave z vplačilom 13.000 din, ki zajema prevoz, ležalnik, žičnico Tetovo - Popova Šapka - Tetovo, penzion v hotelu in organizacijske stroške, sprejemajo vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure v društveni pisarni na Trgu OF, soba 6/1.

  15.05.1989


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti