Slovenske novice - Špela Ankele: Bohinjec Janko Rutar mora najprej plačati 7000 evrov, potem mu bodo podrli lesenjačo.
STARA FUŽINA – Odkar je k Janku Rutarju v Staro Fužino, tam nedaleč od Bohinjskega jezera, iz prestolnice pripotovalo pismo, ni zatisnil očesa. Ker so mu junija naročili, naj do sredine septembra odstrani nedovoljeno gradnjo v dolini Voje, pa tega ni storil, so mu iz Ljubljane ta teden poslali »sklep o založitvi stroškov upravne izvršbe«. Povedano po domače: z inšpektorata za promet, energetiko in prostor so Bohinjcu sporočili, da mora v osmih dneh plačati – do centa natančno – 7227,48 evra, »sicer se bodo ta denarna sredstva prisilno izterjala«.
Ne bo podiral ne plačal
Janko Rutar pravi: »Podiral svojega ne bom, plačal pa jim tudi ne bom. Petsto evrov na mesec zaslužim, zaposlen sem v Žičnicah Vogel. Od kod naj vzamem toliko denarja?« Začuden je tako zaradi do centa natančnega zneska kot tudi zato, da mora za rušenje svojega objekta plačati vnaprej: »Česa takega svet ni videl. Če bi še drugje veljal tak red in bi povsod plačevali vnaprej, bi bila Slovenija par let pred Švico.«
Nato nadaljuje: »Osem nas je, za katere so ugotovili, da imamo v Bohinju črne gradnje. Dogovorili smo se, da ne bomo rušili. Ta teden sem, prvi med vsemi, prejel sklep pred izvršbo. Verjetno tudi druge čaka podobna pošta. Rad bi, da v Bohinj pridejo minister in njegovi. Naj pridejo, pa si bomo skupaj ogledali te hiše, kozolce in preostalo, kar so označili za črne gradnje. Povedali jim bomo še našo plat zgodbe in se lepo pogovorili, saj vendar vsi govorimo slovensko.«
Kot trdi Janko Rutar, je na Vojah, in to na istem kraju, kjer danes stoji sporna lesena hiška, v preteklosti že stal objekt. »Stan je bil tam že leta 1790, zraven so, morda malo pozneje, zgradili tudi hlev. Ko sem bil majhen, je poleti na Vojah živel očetov stric. Spominjam se, da je imel tam tudi koze in kure. Posest na Vojah je po stričevi smrti dedoval moj oče in jo leta 1990 prepustil meni.«
Takrat pa se je, nadaljuje Rutar, poslopje že podiralo: »Pa sem podrl. Na istih temeljih sem nato, s pomočjo zelo dobrih prijateljev, v kratkem času zgradil brunarico. Stokrat sem že povedal uradnikom, da je ravno na tem kraju že davno stala hišica, pa nič ne zaleže. Žal mi je edino, da leta 1990, preden smo začeli podirati, nisem naredil fotografije. Takrat fotoaparata nisem imel, pa tudi – niti v sanjah si nisem mislil, da se bo vse skupaj tako zapletlo.«
Rušili tudi kmetijo?
Ravno te dni so, potem ko s(m)o novinarji zgodbo iz Bohinja ponesli po Sloveniji, do Janka Rutarja prišle slike z Voj, posnete poleti 1990: »Če ne bi novinarji ropotali, ne bi dobil teh fotografij. Morda mi lahko pomagajo, saj je na njih dokaz, da je točno na kraju, kjer je danes brunarica, v preteklosti že stal objekt.« Kdo je v Bohinj prinesel slike, na katerih Janko Rutar vidi dokaz, da hiška na Vojah ni črna, temveč nadomestna gradnja, ni znano: »Kar v nabiralniku je pustil te slike pa povedal, da jih je prinesel, če mi bo kaj pomagalo, češ da je slišal, da nimam nobenih starih slik tega hleva z Voj. Pa še rekel je, da imamo gor tako lepo. Kar povabil sem jih, naj pridejo na Voje kdaj prespat, ali jim je tako všeč.«
Tudi sicer Janko Rutar zase pravi, da vedno rad pomaga: »Zato sem tudi že vrsto let pri gorskih reševalcih in prostovoljnih gasilcih, kdor me je kdaj prosil za pomoč, mu je nisem odklonil. In zdajle še enkrat pravim: pripravljen sem podreti svojo hiško na Vojah, če bom s tem lahko ustavil podiranje drugih stavb.« Nato pojasni, da odločba o rušitvi visi tudi nad kmetijo, ki zaradi nesreče v družini sicer sameva, njegov stric Martin Cvetek pa jo je postavil v bližnjem Studorju: »Če bodo pa njemu začeli rušiti, se obeta upor, to že zdaj povem.« Morda ravno tu ni odveč napisati, da je naš sogovornik v preteklosti, ko so na Voglu urejali smučišče, delal kot miner in je, po lastni izjavi, »v luft spustil 350 ton razstreliva«.
Poleg tega, pove Janko Rutar, že za rušitev majhne lesene hiše hočejo imeti več kot 7000 evrov, stričevo poslopje v Studorju pa je mnogo večje in precej bolj trdo grajeno, zato od tod dalje raje ne računamo...
Župan: Pritisk na malega človeka
Bohinjski župan Franc Kramar je potrdil, da pisma s podobno vsebino, ki jo je ta teden prvi prejel Janko Rutar, lahko pričakuje še nekaj Bohinjcev. »Vlado smo že pozvali, naj ustavi izvajanje uredbe iz leta 2003, ki v Bohinju predvideva odstranitev 23 objektov, dokler o tej zadevi ne odloči ustavno sodišče. To, kar počnejo zdaj, je nehuman, nedemokratičen in neetičen pritisk na malega človeka, ki mu niso dali niti možnosti, da bi sodeloval v vseh teh postopkih.«
Nepredvideni dan izvršbe
Kaj se bo zgodilo, če Janko Rutar (ne) plača 7227,48 evra? Na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor pravijo: »Če zavezanec ne bo plačal zneska predvidenih stroškov izvršbe v roku, bo inšpektor znesek prisilno izterjal. Vse do dneva prisilne izvršbe od pooblaščenega podjetja ima zavezanec možnost, da sam odstrani nedovoljeno gradnjo. Datuma izvršbe ni mogoče predvideti. Prisilna odstranitev objekta od gradbene inšpekcije ni odvisna od tega, ali bo ali ne bo zavezanec v roku založil predvidenega zneska za stroške izvršbe. Morebitno neplačilo v odrejenem roku ne bo zavleklo postopka prisilne odstranitve nedovoljene gradnje.« Letos je osem zavezancev odstranilo nedovoljene gradnje, lani deset, so pojasnili na inšpektoratu in dodali, da je v enem primeru lani »inšpektor izvršil odločbo po pooblaščenem podjetju. V vseh primerih, ko odločbe še niso izvršene, bodo izdani sklepi o založitvi stroškov izvršbe. Postopki so v teku.«
Špela Ankele