Delo, Šport: ... Lynn Hill in Luca Zardini zmagovalca tekme v Kranju
Američanka že tretjič slavila zmago na Rock Mastru v gorenjski metropoli - Zardini je Italiji priplezal prvo zmago na mednarodnih tekmovanjih - Tudi organizacija na visoki ravni - 2000 gledalcev
KRANJ - Športna zveza Kranj je v sodelovanju s Tomom Česnom (Iskra Commerce) minuli petek zvečer na umetni steni v športnem parku v Kranju pripravila že 4. mednarodno tekmovanje najboljših športnih plezalcev na svetu. Konkurenca je bila tudi tokrat izjemno močna in približno 2000 gledalcev je spremljalo 5 plezalk in 12 plezalcev.
S tekmovanjem so začele ženske in za glavno favoritinjo je veljala legenda ženskega športnega plezanja, ameriška plezalka Lynn Hill. Smer, ki jo je postavil stari znanec kranjskega občinstva Jean-Baptiste Tribout, je splezala do vrha. Tudi Francozinja Nathalie Richer, ki je bila v Kranju prvič, se je izkazala z odličnim plezanjem. Izpustila je samo zadnji oprimek. Prav tako odlična nemška zastopnica Marietta Ühden je imela nekaj smole pri vpenjanju vrvi in zaradi tega ni pokazala vsega, kar je sposobna. Za tremi tujkami je na četrtem mestu pristala naša najboljša Metka Lukančič, peto mesto pa je osvojila Nevenka Osredkar.
Pri moških je bilo kandidatov za zmago več, na koncu pa je z izrednim plezanjem vrh smeri dosegel samo Italijan Luca Zardini, sicer drugouvrščeni z lanskega svetovnega pokala. Zanimiv je podatek, da je bila to sploh prva zmaga kakšnega italijanskega plezalca na mednarodnih tekmovanjih! Simpatični Yuji Hirayama je ves čas svojega nastopa dajal vtis, da tudi njemu vrh ne bo ušel, vendar je bil malo pred koncem premalo odločen. Isto višino in s tem delitev drugega mesta je dosegel tudi Švicar Eli Chevieux. Francois Lombard, ki je na lanskem Mastru skupaj s še tremi plezalci stal na zmagovalni stopnički, je bil tokrat četrti. Za njimi pa je bil že naš najboljši Aljoša Grom, ki bi si ob večji zbranosti lahko priplezal še več.
Največje tovrstno tekmovanje v Sloveniji je minilo ob odlični organizaciji kranjske športne zveze, nič manj pa ni bila odlična tudi publika. Vse to je dobro poroštvo, da bodo največji mojstri športnega plezanja na svetu v središče Gorenjske še prišli.
Rezultati: 1. Lynn Hill (ZDA) 14,00, 2. Nathalie Richer (Francija) 13,40, 3. Marietta Ühden (Nemčija) 11,60, 4. Metka Lukančič (Slovenija), 9,40, 5. Nevenka Osredkar (Slovenija) 5,40; moški: 1. Luca Zardini (Italija) 16,00, 2. Yuji Hirajama (Japonska) in Eli Chevieux (Švica) 13,60, 4. Francois Lombard (Francija) 11,80, 5. Aljoša Grom (Slovenija) 10,60, 6. Matej Mejovšek (Slovenija) 10,10, 7. Tadej Slabe (Slovenija) in Nicola Sartori (Italija) 9,50, 9. Stan Richard (Francija) 8,40+, 10. Vili Guček (Slovenija) 8,40, 11. Pierre-Francois Grange (Francija) 7,90 in 12. Luka Zaplotnik (Slovenija) 7,20.
DRUGI - Yuji Hirajama (Japonska) med tekmo v Kranju. (Foto: Aleš Černivec)
Kuharji, pozor!
LJUBLJANA - Mladinska komisija PUS išče sodelavca(ko) za kuhanje na tečajih in taborih. Kraj je vzgojno izobraževalni center PZS Bavšica pri Bovcu, čas pa od 6. t. m. do S. avgusta z možnostjo podaljšanja do 30. avgusta 1993. Pogoji: najmanj 5 let delovnih izkušenj in samostojnega dela v kuhinji. Kandidati naj se zglasijo v ponedeljek, 5. t. m. od 9. do 12. ure v pisarni PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, informacije po telefonu (061) 312-553.
Školjka v Dolkovi špici
Marko Šuštar in Miha Oven (AO Akademik) sta 20. junija v vzhodni steni Dolkove špice splezala novo smer in jo imenovala Školjka. Težka je IV in V in visoka približno 230 m, plezala pa sta eno uro in pol. Smer gore po položnih ploščah levo od značilne zajede, nasproti velikega stolpa sredi Zadnjega Dolka. Desno v zajedi sta videla klin, podatkov o vzponih po zajedi pa nista dobila. Skala v njuni smeri je dobra, na vstopu pa sta pusti la klin. Poleg tega sta ponovila Kamniško v Koglu, Centralno v Planjavi in Netopirja v Ospu, v Iškem Vintgarju pa sta solirala Silvo kulturo (VI+) Willy ga ga (VII), Oven pa Kaj pa Sonček (VII+).
(AB)
V steni Monte Rose
Matjaž Jamnik (AK Vertikala) in Bojan Počkar (AO Železničar) sta v edini evropski steni s skoraj himalajskimi dimenzijami splezala novo smer
Smer poteka v levem delu vzhodne stene Punta Gnifetti, visoka je 1400 metrov, svojo novo, Slovensko smer pa sta ocenila VII-, A2, 65°. Po mnenju dveh gorskih vodnikov, enega iz Macugnage in drugega iz Alagne, ima stena zaradi svojih razsežnosti (tura se začne na Riffugio Zamboui (2070 m), stena na 3100 do 3200 m in konča na vrhu Punta Gnifetti pri 4556 m) in dolgega sestopa zelo malo obiskovalcev.
Jamnik in Počkar sta bila letos druga naveza v steni (ena je bila v Marinelliju). Oba plezalca steno dobro poznata: skupaj sta plezala prvenstveno smer No pasaran marca 1992, Počkar z Vanjo Furlanom tudi prvenstveno Gringo julija 1990, z Jernejem Stritihom pa leta 1986 Francosko smer.
Vzpon sta začela ob 13.30 iz Rifuggia Zamboni in ob 18. uri vstopila v steno. Vreme je bilo lepo, sončno in vroče, zato sta zaradi plazov čez ledenik močno hitela. Plezala sta do polnoči in v tem času zlezla 600 metrov: 200 metrov lednega žlebu, 120 metrov skale (V-), pri čemer sta varovala le zadnji raztežaj (VI+, A1-2), potem pa nenavezana še slabih 300 m po dobrem snegu in ledu do bivaka. Po neudobnem in mrzlem bivaku z zgolj bivak vrečo sta ob štirih zjutraj nadaljevala s plezanjem v skali (dva raztežaja VII-, A2) in po dve-stometrskem ozebniku (60-65°), potem prekrižala Gardinovo smer in spet zavila v skalo: tu so bili štirje raztežaji z oceno VI do VII-, A2 in kombinimiranimi odstavki do 60°, potem je bilo do višine 4250 m nekoliko lažje: V+ in 60°. Opoldne sta se zaradi razmehčanega snega ustavila in počakala do 16. ure. Na 4350 metrih sta se priključila Francoski smeri, prišla ob 18.30 sto metrov pod rob stene in tu zaradi silovitega vetra počakala še tri ure, da se je ta delno polegel.
Oskrbnik koče Rifuggio Margherita je povedal, da se je veter po treh dneh šele tedaj toliko polegel, da je bila hoja na planem približno varna. Naslednji dan sta sestopila v mestece Alagna že v slabem vremenu; zgoraj je snežilo, v dolini pa deževalo.
BOJAN POČKAR in MATJAŽ JAMNIK
Smer poteka v vpadnici vrha levo od markantnega centralnega stebra in je razen zadnjih 150 metrov povsem samostojna. Zaradi plazov in kamenja je objektivno ena najnevarnejših v vzhodni steni Monte Rose; spodnjo polovico je zato nujno plezati v tistem dnevnem času, ko je stena v senci. Počkar in Jamnik sta imela v steni idealne razmere. Za smer je značilno kombinirano plezanje, včasih si je bilo treba v enem raztežaju celo do štirikrat natakniti dereze. Skalnih raztežajev je devet, skala ni povsem kompaktna, je pa razčlenjena in idealna za uporabo zatičev in metuljev; kombiniranih raztežajev je pet. V vsej smeri sta se varovala v sedemnajstih raztežajih. Bojan Počkar pravi, da je glede na podatke v švicarskem vodniku Maurica Brandta iz leta 1992 ta smer sedaj najtežja v Wallisu, obenem pa je na zelo visokem mestu med prvenstvenimi slovenskimi smermi v Zahodnih Alpah.
Vzponi v Dolomitih
Od 25. do 29. junija sta Aleš Ježek (AO Radovljica) in Rafael Kolbl (AO Jesenice) plezala v skupini Sella v Do-lomitih. 25. 6. sta v Prvem stolpu ponovila Zahodni raz (V/IV, 180 m, uro in pol), Južno poč (V-/II-IV, 150 m, eno uro) in Vio Irmo, Ježek prosto (VI+, 250 m, štiri ure). Naslednji dan sta v Ciavazesu zlezla Buhlovo (VI+, 250 m, štiri ure in pol), 27. 6. Schubertovo (VI, 250 m, štiri ure in pol) in Vinatzerjevo (VI+/V, 240 m, štiri ure in pol), 28. 6. Pepeta v Meiusulles (VI-, 180 m, dve uri) in Rossi-Tomasi (IV+/III-IV), 250 m, uro in pol) v Piz Ciavazes, naslednji dan pa v Ciavazesu še Stefan Route, Ježek prosto (VI, 180 m, dobri dve uri).
(AB)
Spominska smer za Boštjana Kekca v Grintovcu
Dan po tragični novici s K2 je Drejc Karničar v Grintovcu preplezal novo smer in jo posvetil Boštjanu Kekcu. Kekčeva lepo nadaljuje smer Nad Kapelico sredi Grintovčeve stene in pripelje skoraj na vrh Malega Grintovca. Vstop je s poti na Mlinarsko sedlo, sto metrov pred Murnčkovo. Poteka ves čas od leve proti desni ob izrazitem rahlo gruščnatem kaminu, ki v zgornjem delu pripelje do previsnih zapor, katerim se umakne dva do tri raztežaje v desno in izstopi po kaminu na rob stene oz. na stezo, ki vodi z Mlinarskega sedla na Grintovec. Večji del smeri je ocenil s III, dve mesti pa s IV-. Smer je visoka 250 metrov.
Drejc in Luka Karničar pa sta v Velikem kupu v Kočni plezala Centralno (V, 700 m), v Grintovcu Tomažev steber (V+, 350 m) in v Zelenem kupu Kočne smer Dr. Choudonskega. S tečajniki sta opravila naslednje vzpone: Luka z Jankom Reboljem v Dolgem hrbtu Nemško in Jezersko (IV in V), z Natašo Roblek Centralno v Dolški škrbini (IV), Drejc pa z Barbaro Šavs Nemško v Dolgem Hrbtu (IV, 250 m), s Polono Virnik Kolenčkovo v Dolški škrbini (IV, 150 m), z Barbaro Šavs in Polono Virnik pa Gamsove police v Grintovcu (III-IV, 250 m).
(AB)
Del naše alpinistične odprave K2 že doma
V petek zvečer so se iz Himalaje vrnili poškodovana alpinista Zvonko Požgaj in Boris Sedej ter zdravnik dr. Damijan Meško
LJUBLJANA, 4. julija - V petek zvečer je na brniško letališče predčasno prispel del slovenske alpinistične odprave, ki je 13. junija uspešno premagala 8611 metrov visok himalajski vrh K 2. Zaradi ozeblin sta se skupaj z zdravnikom dr. Damijanom Meškom vrnila alpinista Zvonko Požgaj in Boris Sedej. Preostali del odprave (po zadnjih podatkih naj bi bili vsi zdravi), žal brez umrlega Boštjana Kekca, pa naj bi se iz Pakistana vrnil predvidoma 18. julija.
Omenjeno trojko, še zlasti pa 24-letnega Zvonka Požgaja, ki je kot prvi Slovenec stopil na drugi najvišji vrh na svetu, menda pa je tudi najmlajši alpinist, ki je kdaj koli stopil na K 2, so na letališču poleg svojcev in predstavnikov Planinske zveze Slovenije pričakali še številni člani alpinističnega odseka Železničar iz Ljubljane.
Po sprejemu in čestitkah, je vse skupaj najbolj zanimala resnost Požgajevih in Sedejevih poškodb. Dr. Meško je povedal, da se jima zaradi njih ne bo treba odpovedati alpinizmu in da bosta lahko še kdaj šla tudi v Himalajo. Dejal je še to, da ju bodo specialisti v Kliničnem centru pregledah že v soboto. Ti so to tudi storili in ugotovili, da bosta oba alpinista ob dele prstov na rokah in nogah.
Andrej Brvar, predsednik Planinske zveze Slovenije, je za Delo dejal, da mu je žal, ker se je sicer uspešna alpinistična odprava končala s smrtjo Boštjana Kekca ter poškodbami nekaterih drugih članov odprave. Proslavljanje uspeha osvojitve v alpinističnem pogledu najtežje gore na svetu zato tudi ne bo takšno, kot bi bilo brez tragične Kekčeve smrti. Ob tem je obljubil, da bo Planinska zveza Slovenije v vseh pogledih poskrbela tako za družino umrlega alpinista kot za vse poškodovane člane odprave (za zdravstveno oskrbo, zavarovalnine, pomoč pri prezaposlovanju zaradi morebitnih težav z invalidnostjo ...).
Od Zvonka Požgaja, ki je kot 81 alpinist premagal K 2, smo na letališču zvedeli tudi nekaj podrobnosti o alpinistični odpravi. Po odhodu iz Ljubljane (9. maja) in postankih v Amsterdamu in Karachiju so že tretji dan prispeli v Islamabad. Po nastanitvi V Rawalpindiju in nekajdnevnem čakanju na uradna dovoljenja pakistanskih oblasti je odprava na pot krenila s terenskimi vozili, spremljalo pa jo je kar 191 nosačev. Ta vozila so odpravi prihranila tri dni naporne hoje. Po brezpotjih pa so z vmesnimi postanki kljub temu po pasji vročini hodili še ves teden.
Po postavitvi baznega tabora na 5100 metrih višine (25. maja) so takoj začeli delo na gori. Kljub slabemu vremenu, ki jih je spremljalo skoraj ves čas, jim je šlo dobro od rok. Tako je Požgaju, zatem pa še pridruženemu članu odprave Carlosu Carsogliu iz Mehike, Vikiju Grošlju ter Stipetu Božiču v pičlih devetnajstih dneh (Požgaj je 13. junija na vrh prispel ob 16. uri) brez uporabe kisikovih bomb uspelo priti na vrh K 2.
Nanj pa nista prišla Boris Sedej in Boštjan Kekec, ki naj bi ga v skupni navezi osvojila dan kasneje kot omenjena četverica. To jima je preprečilo slabo vreme in čedalje slabše zdravstveno stanje Boštjana Kekca.
Prava drama se je odvijala ob sestopu z vrha. V hudi megli, se je za nekaj časa najprej izgubil Zvonko Požgaj (čeprav je bil od četrtega tabora na osem tisoč metrih oddaljen vsega petdeset metrov, ga je našel šele potem, ko je z njim vzpostavil radijsko zvezo), nato pa še Carlos Carsolio in Stipe Božič. Slednja sta bila zaradi tega prisiljena celo bivakirati in počakati do jutra. Medtem sta alpinistom na pomoč že hitela švedski in angleški alpinist. Žal sta s kisikovo bombo za Kekca prišla le do drugega tabora, ko sta zvedela, da bolnemu alpinistu ni več pomoči. Sta pa zato nesebično pomagala obema izčrpanima alpinistoma z ozeblinami (Požgaju in Sedeju) ter Carlosu in Božiču. Pospremila sta jih vse do baznega tabora. Po nekaj dneh čakanja v baznem taboru sta poškodovanca z dr. Meškom pričakala helikopter, ki ju je odpeljal v Skardu, mestece, dvajset ur vožnje z avtobusom oddaljeno od Islamabada. Tam je trojka ostala ves teden nato pa se po enodnevnem postanku v Münchnu z letalom petek vrnila domov.
Zvonko Požgaj je povedal še to, da je bil uspeh odprave predvsem posledica njene dobre organizacije. Pohvalil je zlasti vodjo odprave Tomaža Jamnika in dr. Meška, za zgledno pa je označil tudi delo vseh preostalih članov odprave.
| Po podatkih dr. Damijana Meška je gora Gora oziroma K 2 ena najbolj krutih gora v Himalaji. Na njej je do zdaj umrlo že 26 alpinistov - med njimi jih je kar devet umrlo zaradi višinske bolezni. |
JANEZ PETKOVŠEK
Boštjan Kekec
»Vse ima svoj čas.
Je čas, ko se rodimo,
in čas, ko umiramo;
čas, ko sejemo,
in čas, ko poberemo tisto,
kar je posejano. «
»Eleeziast«
Malo je tistih, ki jim je življenje dano živeti polno v pravem pomenu besede. Štiriintrideset let je za povprečne smrtnike prej majhna kot velika doba. Za tiste, ki pa jim je bilo dano okusiti slast večnega premagovanja svojih meja, pa je to lahko ogromno, tisočkrat več, kot zapečkarsko življenje obremenjeno z nešteto malimi problemi.
Boštjanu je bilo to dano. Športno vsestransko nadarjen se je odločil za alpinizem, ki mu je z leti prerasel v smisel in način življenja. Solo vzpon po Čopovem stebru, Schmidova smer in Zmuttov nos v Materhonu, Bonattijev steber v Druju, vzpon na Nevado Huandoj in Huascaran v Andih, po SZ razu na Shiviling v Himalaji, pa preko 900 drugih vzponov v 17 letih so samo goli podatki, s katerimi se kljub natančni evidenci ni nikoh obremenjeval. Bil je tudi gorski reševalec, alpinistični inštruktor, sodnik športnega plezanja, v matičnem klubu pa dolga leta mentor mnogim generacijam mladih plezalcev.
Njegova pot je končana. Naše se nadaljujejo — do kdaj in do kje, ne ve nihče. Vemo pa nekaj! Še se bomo podajah v nekoristen svet in vsem, ki smo ga poznah, bo včasih ob spominu nanj za trenutek zastal korak.
Plezalni klub Škofja Loka
O problemih plezališč na mednarodni ravni
Mednarodna konferenca bo v soboto, 3. julija v kulturnem domu v Ospu - Velik tudi delež tujcev
KOPER - Športno plezanje v stenah na nižjih nadmorskih višinah doživlja nesluten razmah. Vse več mladih in starejših obeh spolov preživlja svoj prosti čas v naravi in gibanju. Nekaterim je plezanje postalo način življenja, ki vključuje redno vadbo, načrtovano prehranjevanje, svetovno popotništvo pa tudi tekmovanja, fotografiranje, pisanje, spoznavanje različnih okolij, prijateljevanje in podobno.
Po drugi strani spremljajo športno plezanje že od vsega začetka nekateri problemi. V Veliki Britaniji in ZDA so se v pojavila prva poročila o ekoloških vidikih plezanja. Skrb za rastje, še zlasti pa živalstvo, je povzročila resne konflikte v plezalni »meki« sedemdesetih let - Yellowstonskem parku v Kaliforniji. Po spektakularnih igrah »policajev in tatov« so se rangerji in plezalci le spametovali in sklenili za obe strani razumljive in sprejemljive dogovore.
Danes sta oba problemska sklopa sestavini športnega plezanja. Revije, namenjene plezanju, namenjajo vse več strani ekološkim temam, plezalci in planinci pa ustanavljajo posebna združenja za strokovno utemeljeno urejevanje problemov v plezališčih.
V Sloveniji je bil spomladi v ta namen ustanovljen Svet plezališč Kraškega roba. Njegovi člani so se takoj dogovorih za moratorij širjenja plezališč in za prepoved plezanja v plezališčih pri Podpeču.
Svet se je tudi dogovoril za izvedbo mednarodne konference o problemih plezališč. Kljub kratkemu roku za pri-Drave bo konferenca v soboto, 3. julija, v kulturnem domu v Ospu. Popoldanski del konference bo namenjen strokovnim referatom, uradna otvoritev konference pa bo ob 18. uri. Goste in udeležence okrogle mize, ki bo sledila, bo pozdravil predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar.
Med udeleženci konference bodo visoki predstavniki ministrstev za kulturo ter okolje in prostor, različnih fakultet in inštitutov Univerze v Ljubljani, Zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, komisij za alpinizem in športno plezanje, vaške skupnosti in vsi, ki jih zanima usklajevanje interesov krajanov, ljubiteljev narave in plezalcev.
Od tujih strokovnjakov je svoj prispevek poslala Silvija Metzeltin, na konferenco pa so vabljeni še dr. Frid-wart Lender, glasnik nemške zveze IG Klettern, Martin Schneider-Jacobi, vodja projektov organizacije European Nature Heritage Fund in Robert Fentzler, predsednik mednarodne komisije za tekmovalno športno plezanje.
JOŽE ŽUMER (3/7-93)
PLANINE IN LJUDJE
Planinske postojanke
PD Kobarid obvešča, da je koča na Kobariškem Stolu zaprta. Koča na planini Kuhinja pa je poleti sicer odprta od petka zvečer do nedelje, vendar v mesecu juliju ne bodo mogli planincem nuditi prenočišč, ker je zasedena. Krekova koča na Ratitovcu, ki jo upravlja PD Železniki, je od 23. t. m. dalje redno oskrbovana in bo odprta do oktobra. PD Javornik Koroška Bela pa je začelo oskrbovati Prešernovo kočo pod vrhom Stola 15. t. m. v nedeljo. 27. t. m. pa so odprli Staničev dom pod Triglavom.
Teden gorništva v Bavščici
MK PZS je pripravila enotedensko bivanje v Bavščici. združeno z izvedbo zahtevnih planinskih tur v okolici ter raznovrstnimi aktivnostmi od osnov plezanja do čolnarjenja in jamarstva. Prijavljenci morajo biti dobro telesno pripravljeni, izurjeni planinci, kajti hoje bodo 8 ur na dan. Za bivanje sta na voljo dva termina - od 17. do 25. julija ter od 22. do 30. avgusta. Prijave sprejemajo še od 2. julija na naslov MK PZS. Dvoržakova 9. Ljubljana, informacije pa je možno dobiti tudi po telefonu (Oft 1)315-493 (Mladinska komisija) in (061) 156-068 int. 297 dopoldan (Miha).
Mednarodna konferenca
Problemi sožitja varuhov narave in športnih plezalcev so osnovna tema srečanja v kulturnem domu v Ospu v soboto. 3. julija. Na njej bodo sodelovali vsi vidnejši predstavniki institucij, ki jih tematika zadeva, visoki planinski gostje iz Slovenije in tujine, pričakujejo pa tudi športne plezalce svetovnega slovesa, ki bodo dan prej tekmovali na Mastersu v Kranju.
Na Ledinah
V nedeljo, 4. t. m., bosta PD Kranj in GRS Kranj pripravila pri spominski plošči na Ledinah komemoracijo ob obletnici letalske nesreče. Kranjska koča na Ledinah je stalno odprta in primerno izhodišče tako za lažje, kot tudi težje ture na Rinke. Babe. Mrzlo goro. Okrešelj in Češko kočo.
Predpriprave
PD Viharnik zbira predhodne prijave za izlet 10. julija na Kobanski Stol. Vodil bo Leon Ličen, na pot pa bodo šli s posebnim avtobusom. Prijave sprejemajo do 8. julija po tel. (Oft 1) 267-187.
Južna Amerika' 93
Pred dnevi se je vrnila skupina štiridesetih planincev iz Slovenije in Italiji, ki je bila v organizaciji Komisije za mednarodno sodelovanje PZS na štiritedenskem popotovanju po Peruju, Boliviji in Čilu.
Za aklimatizacijo so se povzpeli na Chacaltavo (5398 m) - najvišje smučišče z vlečnico, ki se dviga nad La Pazom. Devet jih je potem uspelo tudi na Marurati (5869 m). Ogled narodnega parka Lanca v Čilu so kronali z vzponom na vulkan na Guallatiri (6057 m). V južnem Peruju pa je bil njihov cilj vzhodni vrh Chachanija (6010 m). Tu pa se jim je med sestopom zgodila nesreča. Eden izmed udeležencev si je zlomil nogo in precej truda je bilo, da so ga spravili v dolino. Sami, ker vojaški helikopter (njegov polet so odobrili v rekordnem času) ni mogel dvigniti ponesrečenca na taki višini.
(F.S.)
Trije člani odprave na K2 so se že vrnili
Zaradi hudih ozeblin na rokah in nogah sta se v spremstvu dr. Damijana Meška v petek s Himalaje z letalom predčasno vrnila alpinista Zvonko Požgaj, ki je kot prvi Slovenec stopil na K2, drugi najvišji vrh na svetu, in Boris Sedej, Preostali člani alpinistične odprave na 8611 metrov visok himalajski vrh naj bi se domov vrnili 18. t.m. (Foto: Janez Petkovšek)
Prvi trije z odprave K2 doma
LJUBLJANA - Planinska zveza Slovenije je sporočila, da bosta Boris Sedej in Zvonko Požgaj v spremstvu dr. Damijana Meška prišla na letališče Brnik z letalom iz Münchna v petek, 2. julija, ob 18.50. Hitra vrnitev je bila potrebna zaradi poškodb, ki jih je alpinistoma povzročil mraz pri vzponu na K2 (8611 m). Zvonko Požgaj je bil prvi član odprave, ki je prišel na vrh.