Delo, Šport: ... Nov velik uspeh Metke Lukančič
Članica IBT, AO Trbovlje je preplezala še eno smer z oceno 8a
Metka Lukančič (IBT, AO Trbovlje) je 9. 7., komaj nekaj tednov po vzponu v smeri La belle femme v Kotečniku, svojem drugem in slovenskem tretjem ženskem vzponu po smeri z oceno 8a, preplezala še eno smer z oceno 8a. To je Brdavs v Retovlju, ki je imela do pred kratkim oceno 8a+. Oceno smeri so na 8a znižali tuji plezalci, ki so tekmovali na kranjskem Rock mastru. Glede na druge smeri z oceno 8a je ta precej težka in je po mnenju Metke Lukančič najtežja smer slovenskih plezalk. Lukančičeva je smer naštudirala zelo hitro, v osmih dneh, kar daje že tako kvalitetnemu vzponu še dodatno vrednost.
ALEŠ BJELČEVIČ
Prosta ponovitev Delavske v Šitah
V nedeljo, 4. julija, sta Marko Prezelj in Matjaž Wiegele prosto preplezala Delavsko smer v Šitah. Smer je imela po vzponu Jegliča in Kara oceno VI+, A2, ocena najtežjega mesta pa je sedaj VII-, mesto s takratno oceno AO pa je VI+. Na najtežjem mestu je en klin, nad njim pa sta ponavljalca zataknila le frenda Camelot številka dva (2), ki ga priporočata tudi drugim ponavljalcem. V smeri je komajda šest ali sedem klinov, za vzpon potrebna oprema pa so še frendi Camelot številka 2 in morda še 1, kakšnih šest Jeseničanov, dva manjša profilna klina in en univerzalni klin. To je seveda priporočljiva oprema za vplezano navezo. Smer je po mnenju Marka Prezlja precej resna (glede na oceno), lahkih raztežajev v njej ni (razen tistega, ki gre po smeri Kambič-Ribarovič), so pa zelo lepi: po Prezljevem mnenju spada smer med ene lepših smeri te težavnosti, saj je plezanje zelo tekoče in ni izrazito težkih mest. Le spodaj je nekoliko krušljiva, potem pa je skala ves čas zelo kompaktna. Smer gre čez celo steno in je dolga vsaj 550 metrov. Vstopi skupaj z Debelo Berto, po treh metrih pa zavije levo. Orientacijsko ni zahtevna. Ima zelo malo ponovitev, verjetno je to šele tretji vzpon doslej.
ALEŠ BJELČEVIČ
Triglav odslej gora miru Sri Chínmoy
Nova akcija za mir po svetu: posvetitev sedmih najvišjih gorskih vrhov
MOJSTRANA - Na pomlad je po svetu odmevala akcija teka miru. Simbolični tek miru, začet 1987, je vsaki dve leti. Letos je bil v več ko 40 državah širom po svetu. Milijonom udeležencev se vsako leto pridružijo ugledni svetovni politiki, umetniki in športniki. Pobudnik teka miru Sri Chínmoy, filozof, pesnik, skladatelj, slikar in športnik, ki je svoje življenje posvetil miru, nadaljuje akcije za mir s posvetitvijo sedmih najvišjih gorskih vrhov alpskih držav v vrhove miru. Med njimi je tudi naš Triglav, posvetitev pa so pripravili pred Triglavskim domom na Kredarici. Na plošči piše med drugim: Triglav (2864 m) gora miru Sri Chinmoy. 18. julija 1993 v okviru Svetovnega teka miru posvečen miru v svetu. S postavitvijo te plošče je tako Triglav drugi miru posvečen najvišji vrh sedmih alpskih dežel (Švice, Italije. Francije, Nemčije, Avstrije, Liechtensteina, Slovenije). Gore predstavljajo mir, spokojnost in notranjo globino. Vse te odlike so potrebne človeštvu na poti do vse večje svetovne harmonije. Tiha globina gore nas spominja na pravi jaz - brezmejni mir.
(H.)
Himalaja: 10 vrhov in 40 odprav
Pregled pomladanske sezone E. Hawley za nepalske in tibetanske gore
Pregled letošnje spomladanske himalajske sezone Elizabeth Hawley za nepalske gore in mejne tibetanske, zajema 41 odprav. Vrhov, katere so si izbrale za cilj, pa je le 10: Ama Dablam (2), Anapurna (1), Čo Oju (10), Daulagiri (3), Everest (19), Grančenpo (2), Kang Guru (1), Makalu (2), Manaslu (1) in Pumori (1). Navidezno neskladnost v številkah »povzroča« Tibetanska (kitajska) odprava, ki si je izbrala za cilj Anapurno in Daulagiri in oba tudi realizira. Na Anapurni (8091 m) so opravili 29. pristop 26. aprila prek severne stene, na Daulagiri (8167 m) pa so se povzpeli kot 55. in 56. partija, in sicer 30. ter 31. maja. Vsi štirje, ki so bili na prvem vrhu, so bih (po SV grebenu) tudi na drugem, ob njih pa še pet drugih. Vodil jih je Samdrup.
Med odpravami sta dve, ki opozarjata na naš alpinizem. Slovenska v SZ steno Ama Dablama (6812 m) in italijansko-češko-slovenska (v njej je bil Slavko Svetičič) v zahodno steno Makaluja (8463 m). Žal nobeni ni uspelo, tako kot še 9 drugim ne. Le 43 pristopov na vrh je bilo in pet smrtnih žrtev so našteli poročevalci.
FRANCI SAVENC
Nočnine in članarine za letošnjo sezono
Cenik storitev v planinskih postojankah - Koliko je članarina v planinski organizaciji?
Gospodarska komisija pri UO PZS je v zadnjih obvestilih objavila predlog cen storitev v planinskih postojankah za letošnjo sezono. (Višje cene so priporočene za tiste postojanke, ki poslujejo z (naj)višjimi transportnimi in podobnimi stroški; predlog ne zajema cen za sobe z višjim standardom, npr. takih z WC.)
Nočnine v sobah z 1—4 posteljami 13-16 SIT, v sobah s 4-8 posteljami 10-14 SIT in na skupnih ležiščih 8-10 SIT. K temu je treba še dodati, da polno ceno plačajo le tisti tuji državljani, ki niso člani organizacij članic mednarodne planinske zveze UIAA. Z veljavno izkaznico le-teh je popust 10%, državljani R Slovenije, ki niso člani PD/ PZS imajo 25% popusta, člani slovenskih PD (tudi zamejskih, oboji seveda le z veljavno izkaznico) imajo 50% popusta, ki ga po sporazumu PZS-HPS uživajo tudi člani hrvaških PD, 60% popusta na skupnih ležiščih pa imajo naslednji člani naših planinskih organizacij: dečki, mladinci, alpinisti, vodniki (vsi, od mladinskih do gorskih), člani GRS, GS in markacisti, na območju TNP pa še nadzorniki le-tega. In končno: dodatnih 40% popusta na skupnih ležiščih ali na drugih za to izbranih ležiščih imajo tisti obiskovalci, ki uporabijo s seboj prineseno posteljnino. (Zaposleni v planinskih postojankah pa imajo pravico kontrole uporabe le-te in zlorabe kaznujejo s plačilom trikratne cene).
In še nekaj cen hrane oziroma pijače. Enolončnica brez mesa 3,50 - 5 SIT, mesna 5 - 7 SIT, golaž ali segedin 6 - 9 SIT. Čaj 0,80 - 1 SIT, mineralna voda 3 - 4 SIT in pivo (0,5 L) 2 - 4 SIT.
Za tiste, ki ne vedo, kolika je članarina v slovenski planinski organizaciji, pa tole: Predsedstvo PZS je sklenilo, da bodo v tretjem trimesečju prispevki PZS za člane A 2100, za B 350 in C 140 SIT. Ob tem pa še priporočene (celoletne) članarine: 2500 SIT za člane A, 700 SIT za B (najpogostejše članstvo, ki omogoča vse popuste v naših planinskih postojankah) in 280 SIT za C.
FRANCI SAVENC
V spomin na Boštjana Kekca
LJUBLJANA - Pokrajinski štab TO Gorenjske in Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije obveščata, da bo v spomin na tragično preminulega člana slovenske alpinistične odprave na K2, Boštjana Kekca, v ponedeljek, 26. t. m., ob 17. uri v vojašnici na Bohinjski Beli žalna slovesnost.
Solo ponovitev Mačje zibke
Član AO Kamnik je sam preplezal 150 m visoko smer in jo ocenil VI+, A2+ - Oprema odveč
Tomaž Humar (AO Kamnik) je 4. julija sam preplezal Mačjo zibko v Vršičih, ki sta jo prva plezalca, Bogdan Kladnik in Tine Kristan, leta 1982 ocenila VI, A4/V. Humar je 150 metrov visoko smer ocenil VI+, A2+. Humar je pričakoval zelo zahtevno tehnično plezanje in je s seboj vzel poln nahrbtnik raznovrstne opreme, ki pa je ni potreboval.
Ključno mesto smeri, prečka v levo z oceno A4 oziroma po novem A2+, je namreč že opremljeno s tremi sumljivimi, v strop zabitimi klini. Temu sledi previsna poč s prvotno oceno A2 ter V, A1; v drugem tehničnem mestu je Humar plezal večinoma prosto in se le enkrat prijel za frend, kar je ocenil VI+, A0. V teh dveh raztežajih se je varoval z vrvjo, potem pa je plezal brez varovanja. Prečka čez Lukmanovo smer je zelo delikatna (VI+), poč s previsom, ki je bila prej ocenjena A0, pa je preplezal prosto in ocenil VI-. Plezal je dve uri in pol. Za vzpon potrebna oprema sta dva srednja frenda in nekaj jeseničanov za stojišča.
Že pred začetkom poletja pa sta s Klemenom Matijem v Arcu med drugim splezala tele dve smeri: Rizzi e Capricci (7a, 100 m) in v Monte Casalu (1607 m) smer Albachaira. Zadnja je v veliki konkavni, šeststo metrski steni. Smer gre v njenem desnem delu in je precej krušljiva in orientacijsko zahtevna. V nemškem vodniku iz leta 1991 pa je nekoliko netočna tudi skica. Humar in Mali sta spodaj splezala sto metrov variante z oceno V do VI in enim mestom VII-. Ocena smeri je sicer VII-, A3/VI+, po Humarjevem mnenju pa zasluži tehnično mesto oceno A1-2.
Poleg tega je Humar soliral Centralno v Planjavi (med vajami GRS), v Vežici z Gregorjem Kresalom prosto Perčiča in s Klemenom Malijem Boso nogo v Martin turnu (mimogrede - ime je smer dobila zato, ker je Mihu Peternelu, enemu od avtorjev smeri, v zadnjem raztežaju padla plezalka z noge).
ALEŠ BJELČEVIČ
ALPINISTIČNE NOVICE
Devetka v steni Šit
10. julija je Silvo Karo (AO Domžale, Zavarovalnica Triglav) z Dušanom Cerarjem (AO Domžale) prosto preplezal smer »Das ist nicht kar tako« v Šitah. Za ključno mesto, za četrti raztežaj, predlaga oceno IX-. Smer je ves čas plezal kot prvi. Smeri sta dodala še peti raztezaj, ki gre po zajedi in čez streho in ga ocenila VII-. Ocene raztežajev so tele: VII-, VII+, VI+, IX-, VII-.
Smer sta prva preplezala in opremila Silvo Karo in Matjaž Ravhekar 21. septembra 1991. Na ključnem mestu sta si pomagala tehnično in smer takrat ocenila VIII-, AO. Smer so doslej ponovili Benjamin Ravnik in Peter Ramuš ter Miha Vreča in Andrej Gaspari, ki pa najtežjega raztežaja niso preplezali prosto. Smer vstopi skupaj z Debelo Berto, potem pa poteka ves čas levo od nje. Je lepa in opremljena z vsemi ploščicami v svedrovcih vključno s svedrovcem v drugem raztežaju. Ponavljala bodo vnaprej potrebovali dva frenda številka 2 in 3 ter dva ali tri jeseničane.
V plezališčih pa je Silvo Karo na pogled preplezal tole: Smer krokarjev v Dovžanovi soteski (VIII) ter Platfus (VIII+) in Skodelico kave (VIII+/ IX-) v Mišji peči.
(AB)
Steber pesnikov v Begunjščici
Dva tedna potem, ko so člani AO Matica Damjan Slabe, Izidir Tasič in Mire Steinbuch v Srednjem vrhu v Begunjščici (1979 m) preplezali novo smer Misli starega bika, so v isti steni preplezali še eno prvenstveno: Steber pesnikov, ki gre po osrednjem stebru v vpadnici vrha oziroma predvrha, desno od Misli starega bika. Tudi v tej smeri je skala dobra, na najtežjem mestu pa odlična. Vstop v steno je po neizraziti poklini levo ob vstopu v globok kamin, po katerem gre Traktorska smer, potem pa po zajedah, kaminih in počeh do lažjega raza, po katerem poteka smer Nevzgojen otrok. Cela smer je visoka dvesto metrov ali sedem raztežajev, prvenstvenih pa je sto petdeset metrov ali pet raztežajev in pol. Ocenili so jo V+/IV-V, plezali pa so štiri ure. Dostop do stene je z Zelenice, iz Završnice ali od Roblekovega doma, najkrajši sestop pa gre po grebenu do prve škrbine in iz nje po grapi desno do markirane poti Zelenica- Roblekov dom in nazaj pod steno.
(A. B.)
Prva ponovitev Postojnske smeri v V Koncu špici
Tadej Golob in Štefan Mlinaric (AO Železničar) sta 9. julija preplezala Levo postojnsko smer, z manjšo varianto v srednjem delu, v V Koncu špici nad Koritnico pri Logu pod Mangartom. To je verjetno šele prva ponovitev te smeri, ki sta jo leta 1982 preplezala Rado Fabjan in Igor Mezgec. Skala je na nekaterih mestih krušljiva, v celoti pa je dobra. Gre za strmo plezanje po ploščah in od počenih luskah. Njuna ocena je nekoliko višja od ocene v plezalnem vodniku, kjer je V/IV; po njuno sta dve mesti težki VI+, drugo pa je med V in VI. V smeri sta našla en klin in pustila tri svoje, zdaj so v smeri torej štirje. Smer je visoka 300 metrov.
(AB)
Nova smer v Ojstrici
3. julija sta Boris Lorenčič in Boris Strmšek (AO Kozjak, Maribor) v severni steni Ojstrice preplezala novo smer. Imenuje se Dušakova in sta jo posvetila Miranu Dušaku, ki se je 28. junija 1986 ponesrečil v Igličevi smeri v Mali Rinki. Smer gre desno od Smeri miru in se ji po petih raztežajih tudi priključi. Dolga je sto petdeset metrov in ocenjena VII-/VI-, IV-V. Do gruščnate gredine se pride po Desni smeri, vstop pa je trideset metrov desno od Smeri miru pod markantno streho. To obide po levi, kar je tudi ključno mesto smeri. Nato poteka rahlo proti desni in po treh raztežajih pod previsi levo v Smer miru in potem na severozahodni raz ter po njem na vrh. Smer je po mnenju prvih plezalcev zelo lepa, skala je večinoma dobra, le v prvem raztežaju pod streho je malo krušljivo in mokro. V steni so ostali štirje klini in zanka okoli rogla pod streho. Za vzpon je potrebno imeti deset različnih klinov in nekaj zatičev in frendov.
(A. B.)
Nanga Parbat
Nedolgo tega smo poročali o bolgarski knjigi (avtor Svetoslav Kolev), ki podrobno opisuje sto odprav na Nanga Parbat - »Kruto goro«, vse do druge japonske iz leta 1987. V zadnji številki (159, datum avgust 1993) japonske revije Iwa To Yuki pa so (tabelarično) nanizani podatki do konca minulega leta. Med našimi pa so v njej žal le tri, manjka mariborska (T. Golnar) iz leta 1990. Sta pa pravilno navedena naša edina pristopnika doslej (82. in 83. na vrhu, 37. pristop), sedaj žal že pokojna Marija Frantar in Jože Rozman. Zelo informativne so tudi fotografije s smermi, ki so še posebej prikazane na grebenski skici. Na vrh jih vodi le sedem. Ena je v Rakiotski steni, tri v Diamirski, dve v Rupalski in ena v »Bazhin Face«. Ob tem pa jih je (tudi vrisanih) šest še nedokončanih. Ne manjka tudi razpredelnica smrtnih žrtev, kar 55 jih je bilo doslej.
(F. S.)
Planinska šola v začetku avgusta
Odbor za planinsko šolo pri Komisiji za vzgojo in izobraževanje pri PZS organizira odprto planinsko šolo za mladino in odrasle ne glede na starost ali članstvo v planinskem društvu. Odrasli lahko s seboj pripeljejo tudi otroke, če so ti stari vsaj deset let, da se bodo lahko vključili v planinsko šolo. Šola bo potekala po veljavnem predmetniku od 1. do 7. avgusta v Domu pod Storžičem. Udeleženci si bodo na izletih in predavanjih pridobivali potrebno znanje za varno in samostojno hojo v gore. Teme predavanj in vaj bodo organizacija in zgodovina planinstva spoznavanje gora in poti, vremenoslovje, oprema, tehnika hoje in gibanja v gorah, nevarnosti, reševanje in še kaj. Prijavite se lahko do 20. t. m. na Planinsko zvezo Slovenije, Drovžakova 9, Ljubljana. Stroški bivanja, celotne prehrane in organizacije bodo predvidoma 15.800 tolarjev, ob prijavi pa je treba vplačati 5.000 tolarjev akontacije na žiro račun PZS 50101 -678-47046 z oznako Odprta PŠ. (AB)
PRI PRAKTIČNEM POUKU - Izdelava improviziranih nosil (Foto: Tone Jarc).
Planinska šola v Planici
LJUBLJANA - Planinsko društvo RTV Slovenija je v svojem domu v Planici tudi letos pripravilo in uspešno izvedlo planinsko šolo.
V dneh od 24. do 30. junija se je v dolini pod Poncami zbralo trinajst mladih članov, da bi si v prijetnem okolju in v družbi izkušenih inštruktorjev Iztoka Turka, Ane Svetlin, Vasje Kožuha, Andraža Poljanca, Marjane Jarc in Toma Muleja razširili znanje o življenju v gorah, o varni hoji, opremi in drugih planinskih veščinah.
»Naučili smo se veliko novega in dobili vrsto koristnih nasvetov, ki jih bomo odslej s pridom upoštevali,« je povedal Matjaž Dlesk, eden izmed udeležencev tečaja. »Seveda pa bivanje v Planici za nas ni pomenilo samo nabiranje znanja, saj smo v teh dneh opravili kar nekaj vzponov na okoliške vrhove, si ogledali bližnje Zelence in se povzpeli na Tromejo, hkrati pa urili tudi nameščanje vrvne ograje, sestavljanje zasilnih nosil in podobno. No, tudi zabave ni manjkalo, skratka ...«.
Tone Jarc, vodja šole ter predsednik planinskega društva, je bil po zaključku tečaja in povratku iz Planice vidno zadovoljen: »Tudi testiranje znanja so vsi udeleženci opravili odlično, pa čeprav je imel najmlajši med njimi šele osem let. Šolo smo izvedli brez nezgod in ob lepem vremenu. Zato naj se ob tej priložnosti samo še zahvalim kolegom za sodelovanje pri organizaciji, še prav posebej pa Frančku Muleju, gorskemu reševalcu iz Kamnika, ki nam je spregovoril o nevarnostih v gorah, pa vsem šestim prijateljem, članom GRS Rateče, za zanimiv prikaz reševanja.«
M. T.
Razstavi planinskega slovstva in fotografij
V Univerzitetni knjižnici in v Galeriji Stolp - Pripravil ju je neumorni Franc Vogelnik
»Zaradi obsežnosti gradiva se je razstava morala omejiti samo na slovstvo, ki se je uveljavilo v vsem slovenskem prostoru in v stoletnem razvoju slovenskega gorništva ni izgubilo svoje veljave ali pa jo je celo pridobilo«, je v predstavitvenem gradivu zapisal njen avtor Franc Vogelnik. In v avli Univerzitetne knjižnice na Gospejni ulici v Mariboru je resnično kaj videti. Ob tem pa pravi njen avtor: »Vsega seveda ni mogoče spraviti v devet vitrin, na tele panoje in v bližnji salon. Vsak vsebinski sklop bi lahko razširili v posebno razstavo! Upoštevati pa je treba tudi to, da je knjižnica živa in da je veliko knjig izposojenih.«
Na dveh steklenih omarah so knjige o zgodovini slovenskega gorništva. Posebna vitrina je namenjena vzgojni literaturi. Sledi sklop planinskih vodnikov, pa »himalajskih dnevnikov« ... Vse zvrsti slovenske planinske slovstvene zakladnice - ne manjkajo pa tudi stari zemljevidi in panorame — so našle svoje mesto na tej razstavi, ki je nasledila nedavno zaprto in tudi zelo odmevno »Sto let zvestobe goram« v mariborskem Pokrajinskem arhivu, pri katere postavitvi je sodeloval tudi avtor. Razstava bo odprta do prvih šolskih dni v septembru, vsak delavnik med 8. in 19. uro. Ob sobotah pa do 13. ure. Vstopnine ni.
V Galeriji Stolp (v Židovskem stolpu, v mariborski Židovski ulici) pa je od 24. junija tudi posebna razstava fotografij Franca Vogelnika. Avtor se predstavlja s tremi motivi: vode, predvsem pohorske, oblike površja in »utrinki s poti«. Razstavo sta pripravila Fotoklub Maribor in Fotogalerija Stolp, odprta pa je ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure, ob sredah in petkih od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure.
FRANCI SAVENC