Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 26.07.1993

Delo, Šport: ... Še četrta desetka Metke Lukančič

Zimski trening se je naši plezalki bogato obrestoval - Še večji dosežki?
LJUBLJANA - Zimski treningi so se Metki Lukančič (IBT, AO Trbovlje) očitno obrestovali. Najprej je spomladi preplezala Guernico, drugo smer naših plezalk za oceno 8a, v zadnjih mesecih pa kar po vrsti La belle femme v Kotečniku (8:), Brdavsa v Kotečniku (ki je imel do nedavnega oceno 8a+, ki so jo smeri dali tujci, zadnja ocena, ki jo predlaga Aljoša Grom, pa je vmes: 8a/8a+) in v teh dneh še verjetno najtežjo: Sonce v očeh v Mišji peči pri Ospu, ki je ocenjena 8a+.
Kot kaže, se za to ni bati, da bi se ocena znižala, saj so jo potrdili tako domači kot tuji plezalci. V smeri je poskušala že lansko leto, uspela pa je v času počitnikovanja v Piranu. Upati je, da bo do zime slišati še za kakšen podoben ali celo večji dosežek.

ALEŠ BJELČEVIČ

Vzponi v Ojstrici in nad Korošico
Člani AO Kozjak iz Maribora in AO Store so opravili več vzponov v Ojstrici. Dušan Debelak (AO Store) in Špela Hleb (AO Kozjak) sta 19. 6. ponovila Spominsko Iva Reye, naslednji dan pa še Herletovo. Boris Lorenčič in Boris Strmšek sta 19. 6. preplezala Smer miru, naslednji dan pa je Strmšek z Viktorjem Mlinarjem (AO Štore) preplezal Črno zaveso (V+, Al/III-IV). Zdenko Zorič, Darko Senekovič in Igor Krumpak (vsi AO Kozjak) so 4. 7. preplezali Ogrin-Omersovo, Miran Žemljic in Miha Markovič pa Herletovo (VI-/ III-IV).
Od 25. do 27. junija pa so imeli člani AO Kozjak na Korošici plezalni tabor, ki se ga je udeležilo triintrideset članov, pripravnikov in tečajnikov. Ker je bilo vreme slabo, se ni veliko plezalo; med okoli petindvajsetimi smermi so omembe vredne te štiri: Centralni steber Dedca (Andrej Vuk in Zdravko Senkovič), Lev (Boris Strmšek in Boris Rožič), Desna ( Boris Lorenčič in Aleš Gospodarič) ter Pintarjeva (Boris Lorenčič, Vinko Škerbinek, Mateja Lobnik).
Plezalni tabor je bil zaključek alpinistične šole, ki sta jo od 7. aprila od 23. junija vodila Boris Lorenčič in Boris Strmšek. Imeli so petnajst predavanj, skupne ture na Pohorske skalce, v Kotečnik, v avstrijske stene in na Okrešelj, katerih se je udeleževalo od dvanajst do šestnajst tečajnikov, ter vaje na umetni steni v Rušah. Na Okrešlju so vadili tehniko reševanja padlega soplezalca in opravili prečenje Mrzle gore. V šolo se je vpisalo enaintrideset tečajnikov, končalo pa jo je štriindvajset. Za tečajnike so člani odseka napisali tudi priročnik, o katerem se je že poročalo.

Vzponi Miha Praprotnika v Ameriki
Potem, ko je z Janezom Jegličem v El Capitanu preplezal Jolly Rogerje (5,10, A5), je Miha Praprotnik (AO Matica) z Andrejem Velikonja (AO Matica) še nekaj časa, do 20. julija, ostal v ZDA in preplezal veliko športnih smeri. Najprej je v Yosemitski dolini v plezališču Knobby Wall preplezal Güllichovo smer Keep the Muscle, Loose the Fat 5. 13 b (X-), potem pa še Changos Chanbrones (5. 12 b), Meltdown (5.12 c), Shaft of the Penetrator (5. 12 a), vse z rdečo piko, na pogled pa Unnamed (5.12 a). Zadnji dve je z rdečo piko priplezala tudi Andreja Velikonja.
Potem se je odpravil v City of Rocks, kjer je preplezal štiriinpetdeset smeri različnih težavnostnih stopenj. Na pogled je preplezal tele: Canibal's Delight (5.12 a), Fat Lip (5.12 a), Permutation (5. 12 b), z rdečo piko pa Gemini (5. 12 a) Whip (5. 12 b), Smoke Signal (5., 12 a), Power Tools (5. 12 b), How I Spend My Summer Vacation (5. 12 b). Žal se v balvanih z najtežjimi smermi ni smelo plezati, ker ležijo na privatni zemlji. Vse prihodnje obiskovalce City of Rocks Miha Praprotnik opozarja, da so lastniki zemlje prepovedali plezanje v posameznih balvanih brez vnaprejšnje napovedi, tako rekoč čez noč, tako da ni mogoče predvideti, koliko časa bo prepoved trajala. Poleg tega pa je treba v tistih kampih, ki so bili do nedavnega zastonj, odslej plačevati. Po besedah Miha Praprotnika pa City of Rocks z odlično skalo in prelepo pokrajino kljub temu ponuja uživaško plezanje.

A.B.

Kronologija odprave na K2
Prišli so na vrh, na gori pa je umrl Boštjan Kekec, Požgaj je dobil zelo hude, Sedej pa neka lažje omrzline - Ali je to lahko uspeh? - Vsekakor je potrebna še tehtna analiza odprave

MOGOČNA GORA K 2 - Vrisana pot in višinski tabori odprave. (Foto: arhiv Tomaž Jamnik)

LJUBLJANA - Domov se je vrnila še druga skupina alpinistov z odprave na K2 (8611 m): vodja Tomaž Jamnik, Viki Grošelj, Davo Karničar in Rado Nadvešnik. Iz poročila vodje in pogovorov je mogoče takole delno rekonstruirati njeno pot. Odprava, v kateri so bili še Stipe Božič, Boštjan Kekec, Zvonko Požgaj, Boris Sedej in zdravnik Damjan Meško in ki je bila osrednja alpinistična akcija Planinske zveze Slovenije in pod generalnim pokroviteljstvom SMELT Internationals, je bila na poti od 9. maja.

Med potekom odprave je bilo sporočeno, da so se ji v Islamabadu pridružili še Carlos Carsolio iz Mehike, Böran Krapp iz Švedske in David Sharman iz Anglije, ki so sami nosili svoj del stroškov. Pristop iz Askoleja do baznega tabora na 5200 m s sto devetdesetimi tovori po petindvajset kilogramov, ki jih je nosilo sto šestdeset nosačev, je trajal od 19. do 25. maja, 26. 5. je večina članov, razen Božiča, Grošlja ter vodje Jamnika in zdravnika Meška, v slabem vremenu postavila pomožno bazo na 5450 m pod začetkom grebena Abruzzi. 27. 5. so Karničar, Nadvešnik, Požgaj in Carsolio postavili v prvem taboru (6300 m) en šotor, naslednji dan pa Božič, Grošelj, Krapp in Sharman še drugega. Kljub neprimernemu vremenu sta 3. 6. Zvonko Požgaj in Carlos Carsolio postavila drugi tabor (šotor, spalne vreče, plin, kuhalnik itd.) na višini 6700 m. 2. 6. sta bivakirala sto metrov nižje, 3. 6. pa sta šotor postavila na primernejšem mestu; ta dan sta v drugi tabor (odslej T2, T3, T4) prišla še Viki Grošelj in Stipe Božić. T3 (7250 m) sta 7. 6. postavila Davo Karničar in Rado Nadvešnik, vendar ga je plaz uničil; ponovno sta ga postavila Tharman in Krapp, ki sta ga nato v slabem vremenu vso noč odkopavala in se zjutraj 10. 6. iz polomljenega šotora umaknila v bazo.
Istega dne se je vreme umirilo in prvo daljše štiridnevno obdobje lepega vremena so izkoristili za pot na vrh. Ta dan sta v T3 Požgaj in Carsolio ponovno postavila šotor in zraven izkopala luknjo za bivak in naslednji dan počivala, v tem pa sta se jima 11. 6. pridružila Božič in Grošelj. 12. 6. sta Božič in Grošelj odšla proti vrhu, Požgaj in Carsolio pa sta podrla šotor in ga z opremo vred odnesla za njima. Na višini 7850 m so postavili četrti tabor in 13. 6. sta že ob enih zjutraj prva odšla proti vrhu Požgaj in Carsolio, za njima pa Grošelj in Božič. Medtem sta se tretjemu taboru bližala Karničar in Nadvešnik, ki sta dodatno zavarovalna smer pod in nad T3, četrtemu pa Kekec in Sedej, ki sta smer dodatno označevala.
Medtem se je vreme že poslabšalo. Požgaj, Carsolio, Božič in Grošelj so okoli štirih popoldne prišli na vrh in takoj začeli sestopati. Grošelj je odšel naprej in ob sedmih zvečer prišel v šotor četrtega tabora, za njim pa so ostali Požgaj, Carsolio in Božič. Požgaj se je medtem v megli izgubil in med menjavo radijskih baterij tudi močno pomrznil (v Ljubljani so mu nato amputirali po dva členka na vseh prstih leve in po enega na vseh prstih desne roke); vendar je ob osmih le prišel v T4, Božič in Carsolio pa sta bila prisiljena prespati zunaj in sta četrti tabor našla šele ob štirih zjutraj. Vreme je 14. 6. postajalo vse slabše, obenem pa se je še poslabševalo stanje Boštjana Kekca, ki je že prejšnji večer kazal zanj nenavadne znake utrujenosti in otopelosti. Jasno je bilo, da ga je treba čim prej spraviti v nižje tabore, Grošelj in Carsolio sta kar odšla proti tretjemu taboru, pri bolnemu Kekcu pa so ostali poškodovani zvonko Požgaj, Boris Sedej (ki so mu doma tudi rezali prste zaradi omrzlin) in Stipe Božič. Istega dne pa sta iz baze odšla Krapp in Sharman s kisikom in zdravili za Kekca. Medtem je Grošelj, ki je odšel naprej, opoldne že prišel v tretji tabor brez Carsolia. Sam se je tudi izgubil in našel trojko šele ob desetih zvečer, ko so ga, po poročilu mnogi že odpisali. Medtem so se v taboru pri Kekcu pripravljali z sestop, ki pa se je začel šele naslednji dan. 15. 6. Kekec je na pol umrl, ostali trije pa so do večer prišli do luknje tretjega tabora. Njihov sestop je bil naslednji dan resno ogrožen, saj je bil Požgaj močno pomrznjen ne le po rokah, ampak tudi po nogah, pomrznjen je bil tudi Sedej, Božič pa je imel snežno slepoto. Pomagala sta jima Karničar in Nadvešnik, za Požgaja pa je bila odločilna pomoč Görana Krap v drugem taboru, ki mu je vso noč masiral in grel noge in roke. 17. 6. sta bila Božič in Požgaj, ki jim je bil to že deseti oz. enajsti dan na gori, v pomožnem taboru, kjer ju je oskrbel zdravnik Damjan Meško.
19. 6. se je začelo vreme boljšati, zato sta Krapp in Sharman še enkrat poskusila priti na vrh, svoj cilj; smučati z vrha pa je poskušal uresničiti tudi Davo Karničar. Ta si je že pri prejšnjem vzponu v tretji tabor prinesel smučarske čevlje in nekoliko višje smuči. Ko sta se Krapp in Sharman 22. 6. vzpenjala proti četrtem taboru, je Karničar kakih pet ur na višini 7600 m iskal sicer dobro označene smuči, vendar zaman, zato se je še isti dan vrnil v tabor. 23. 6. sta ostala dva nadaljevala pot k vrhu. Sharman je imel pri tem težave z derezami in doživel celo padec, zato se je obrnil, Krapp pa je ob enajstih prišel na vrh. Vreme pa se je tudi tokrat začelo hitro slabšati in Krapp je sestopal v hudem vetru in snegu, snemale so se mu dereze, enkrat je celo zdrsnil in nato na četrtem taboru tako dolgo popravljal dereze, da je v njem prespal in pot nadaljeval Šele drug dan. Nazadnje je bivakiral na ledeniku Godwin Austen in prišel v tabor 25. 6.
Odprava je bila na gori ali v bazi 36 dni, petnajst dni je bilo brez padavin in le dvakrat po štirje dnevi in pol lepega vremena, v katerem je bilo možno poskušati priti na vrh. Nanj so prišli Požgaj in Carsolio, Božič in Grošelj ter Krapp. Na gori so uporabljali opremo in hrano teh proizvajalcev: Induplati Jarše, Ferrino, Vrplet Domžale in Julon Ljubljana, Asolo, North Face, Petagonia, Camp, Salewa, Epigas, Kolinska Ljubljana in Tabor Grosuplje.
Ti podatki o delu in obnašanju plezalcev na gori so zanimivi, niso pa popolni; dopolnjeni bi po mnenju pisca spodbujali k tehtni in odgovorni analizi in interpretaciji.

ALEŠ BJELČEVIČ

Dobri rezultati treninga mladih plezalcev

MLADI PLEZALCI V STENI - Športni plezalci AO PD Ljubljana-matica trenirajo že drugo leto.

Andrej Kokalj (Akademski AO) že dve leti trenira ekipo mladih plezalcev AO Ljubljana-matica
LJUBLJANA - Končuje se drugo leto treningov mlade ekipe športnih plezalcev alpinističnega odseka PD Ljubljana-matica, katere glavni trener je Andrej Kokalj, sicer član Akademskega alpinističnega odseka. Pri tem delu mu je letos vestno pomagal Matjaž Tršek. Skupina je imela redne treninge trikrat tedensko, sodelovali so na vseh tekmovanjih mladih, redno obiskovali domača in zamejska plezališča. Vse to je ob dobrem sodelovanju s starši že obrodilo sadove: Blaž Burnik je z reprezentanco sodeloval na mednarodnem tekmovanju v Bolzanu in osvojil tretje mesto ...
V dneh od 10. do 16. julija je deset članov in oba trenerja plezalo v Bohinju. Dobre vzpone sta opravila predvsem petnastletni Jaka Prijatelj in dvanajstletni Matjaž Jeran. Prijatelj je splezal Kravji bal (IX-; z rdečo piko /RP/), Kozji rog (IX-, RP), Huda mravljica (VIII-, na pogled), že prej pa v Retovju Grifona (7a, na pogled) in Herkulesa v Kotečniku (7a+, RP). Jeran pa je z rdečo piko splezal Grifona.
Matjaž Tršek (AO Ljubljana-Matica) pa je splezal tele smeri: Pokrajculjo in W. Cat (7c) v Retovju (8a), Majolko (VIII+) in Kozji rog (IX-) v Bohinju, Kolomona (7b+) v Kotečniku in Katarzo (7c).

A. B.

ALPINISTIČNE NOVICE

Nekaj vzponov Akademskega AO
Tomaž Jakofčič in Vlado Jurekovič sta v Rušici preplezala dve smeri: najprej Ali babo (VIII-/VII+, trije raztežaji), se po vrvi spustila čez Smer prijateljev (VIII-, dva raztežaja), pri tem pa si smeri nista ogledovala in nista vpenjala vponk, kar je sicer možno. Obe smeri sta splezala, po sedanjem pojmovanju, na pogled.
Mateja Peternel in Simona Vrevc (AK Vertikala) sta ponovili Igličevo v Mali Rinki in Kuštrasto v Rušici. V petem raztežaju, kjer je možnih več variant, sta plezali levo po razu (V+). Kuštrasta ni preveč opremljena, razen zadnjega raztežaja, je pa zelo lepa.
Samo Gostič je s soplezalcem ponovil Das ist nicht kar tako.

A. B.

Druga ponovitev Gnojne bule
Aljoša Grom (AO Vrhnika) je junija in julija ponovil tri smeri Tadeja Slabeta v Črnotičih. Najtežja med njimi je Gnojna bula, ki gre po stropu ali spodmolu kraške jame pri Črnotičih in jo je Tadej Slabe preplezal lansko leto spomladi in jo takrat označil za najbolj previsno pri nas. V njej prevladujejo strehe in previsi, oprimki pa so dobri. Dolga je okoli petnajst metrov. Slabe jo je ocenil 8b/8b+, maja letos pa je smer v štirih dneh naštudiral in prvi ponovil Jure Golob. Gromov vzpon je torej tretji, pri tem pa je, kot kaže, spremenil oceno smeri na 8b.
Druge dve smeri sta Gibanica (8a) in Gangrena. Gangrena gre po istem stropu kot Gnojna bula. Slabe jo je splezal lani jeseni ter ocenil 8b. Grom jo je ponovil prvi in predlaga oceno 8a+. V Finkensteinu v Avstriji pa je na pogled ponovil Ballet Mechanique (9+). Aljoša Grom pa sporoča ocene smeri iz Retovja, ki so jih uskladili skupaj z ostalimi našimi in tujimi plezalci, ki so nekatere od njih ponovili v dneh, ko so tekmovali v Kranju na Rock Mastersu. Skuštrana je 6b, Grifon 7a, Jazz 7b+, Via Mala (ki se začne v Jazzu in konča v Brdavsu), je 7c+, W. Cat 7c, Brdavs 8a/8a+ (Metka Lukančič, ki je smer ponovila pred kratkim, je govorila celo o oceni 8a), Pokraculja 8a in Palačinka 8b.

ALEŠ BJELČEVIČ

Bila je pomota, cene so bile v DEM
Pred tednom dni je v članku »Nočnine in članarine za letošnjo sezono« prišlo do neljube (toda žal občutne) pomote. Pri priporočenih cenah za prenočevanje, hrano in pijačo, bi morala za navedenimi številkami namreč stati oznaka DEM in v oklepaju ustrezen znesek v slovenskih tolarjih. (Bila pa je le oznaka zadnjih SIT.)
Ob tem in ker si podatkov, ki jih potrebujemo le občasno, vsi pač ne zapomnimo, najbrž ne bo odveč tudi napotek: Če potrebuje pojasnila v zvezi s poslovanjem planinskih postojank ali PD lahko (od ponedeljka do petka med delovnim časom) pokličete telefonski številki pisarne Planinske zveze Slovenije, 312-553 ali 315-493, omrežna skupina 061.

FRANCI SAVENC

Spominsko srečanje na Okrešlju
Letos bo že tretje leto, odkar sta se Marija Frantar in Jože Rozman uspešno vzpela na vrh osemtisočaka Nanga Parbat. Njun vzpon je trajal od 28. julija do 2. avgusta 1990. Zato bo konec tedna, med 30. julijem in 1. avgustom, prvo spominsko srečanje njunih prijateljev, predvsem Marice (spominska srečanja Jožeta Rozmana pa organizirajo tržiški alpinisti spomladi pod Belo pečjo). Vabljeni so vsi, ki so jo poznali in posebej tisti, ki hranijo o njej kakšno gradivo, npr. diapozitive, ki bi obogatili naše večere. Želja srečanja je med drugim na-mreč tudi zbrati drobtinice o naši alpinistki.

ALENKA JAMNIK

Mt. Blanc potem treking
EPSI, podjetje za turizem, propagando in fotografijo s sedežem na Savinjski 4, 63331 Nazarje (tel/fax 063 832-363), tudi za letos pripravlja več zanimivih planinskih akcij. Med cilji sta vsekakor najbolj zanimiva najvišja gora Evrope Mt. Blanc (4807 m) in nepalski treking.
Mont Blanc bo na vrsti med 14. in 19. avgustom. Prevoz z avtobusom, cena pa 120 DEM na osebo (prevoz, cestnine, predor, vodnik in organizacija). Brez primere telesne pripravljenosti (vzpon načrtujejo prek Aig. du Gouter) in opreme pa tudi ne bo šlo ali pa se bo potrebno zadovoljiti s kakim lažjim ciljem v okolici Chamonixa.
Popotovanje v Nepal pa je predvideno v dneh od 1. do 26. oktobra. 18 dni trekinga okoli Anapurn, obisk Šole Aleša Kunaverja v Manangu ... Okvirna cena je 1400 USD.

(F. S.)

Španske odprave '92
Španski informacijski center SGIM, ki deluje v Sabadelu (blizu Barcelone), je tudi za lansko leto pripravil pregled aktivnosti njihovih alpinistov v najvišjih gorah. Iz njega sicer ni povsem razvidno, katere odprave so pri njih organizirali in katerim so se le priključili, toda to bistveno ne spremeni ugotovitve, da so bili tudi lani izjemno aktivni.
Pet poskusov samo na Everest! In dve skupini sta bili na vrhu: po Poljski smeri ena naveza spomladi in po Klasični tri jeseni. Potem pa poskus vzpona na Makalu, tri uspešne odprave na Čo Oju, pa dva poskusa na Daulagiri, tri uspešne odprave na srednji vrh Šiša Pangme, vzpon in poskus na Nanga Parbat ... Med 45 akcijami, kolikor jih ima Center registriranih v lanskem letu (številka velja seveda le za Himalajo), ne npr. tudi poskus ponovitve Slovenske smeri (Knez in tovariši 1987) na Neimenovani (Trango) stolp, ki jo je španska naveza končala »le nekaj metrov pod vrhom«.

FRANCI SAVENC

Alpinistična šola in plezalni vodnik
Pred dnevi je izšel priročnik Toneta Golnarja Alpinistična šola, ki je bil eden od najpotrebnejših vzgojnih priročnikov v zadnjem času, saj so med čakanjem nanj v AO Kozjak Maribor napisali kar svojo skripto. Knjiga je namenjena alpinistom, pripravnikom in tečajnikom, z njo pa si bodo lahko pomagali tudi alpinistični inštruktorji. Golnar pa pripravlja tudi drugo izdajo plezalnega vodnika za vzhodni del Kamniške Bistrice, t. j. Repov kot in Kamniško Belo. Verjetno bo izšel septembra, ko bodo nižje južne, vzhodne in zahodne stene Vežice, Planjave in Zeleniških špic ter severna stena Rzenika spet aktualne. Vodnik pa ne bo le plezalni, ampak bo vodil tudi po zahtevnejših naravnih prehodih, turnih smukih, slapovih ipd.
Avtor obeh knjig pa je v zadnjem času opravil tele vzpone: v sklopu obveznih planinskih tur Fakultete za šport, kjer poučuje, je med 21. junijem in 2. julijem plezal s svojimi študenti v Planjavi, Dedcu in Ojstrici. Z Urbanom Hercogom sta ponovila Centralni steber Dedca, dan kasneje pa z Nušo Romih Glavo Planjave. Z Boštjanom Gombačem sta preplezala Levo v Ojstrici. Romihova in Hercog sta preplezala Levo v Dedcu in Centralno v zahodni steni Planjave, oba prosto. Golnar je sam preplezal še dve prvenstveni: Direktno izstopno varianto Kratke smeri v vzhodni steni Dedca (111711,100 m, petnajst minut) in Kje so tiste stezice v severni steni Brane (III/ II, 300 m, pol ure). Zadnja vstopi deset metrov desno od spominske plošče Mihu Muleju.

ALEŠ BJELČEVIČ

111 izletov po slovenskih gorah
Pri založbi Sidarta je izšla druga, dopolnjena izdaja knjige 111 izletov po slovenskih gorah avtorja Andreja Stritarja. Knjiga je bila razprodana v dobrih dveh mesecih, po statistikah knjigarne MK-Konzorcij v Ljubljani sodi med najbolje prodajane knjige tovrstne literature. Kdor jo je iskal, pa ne našel v knjigarnah, jo lahko ponovno naroči na tel. št. 061-482240, od 8, —14. ure ali poišče v najbližji knjigarni.

Pri ugledni italijanski založbi White star je izšla bogata monografija z naslovom Cime di gloria - Vrhovi slave. Knjiga je velikega formata, luksuzne opreme, posvečena pa alpinizmu od IS. stoletja do današnji dni in obenem najlepšim in najtežjim goram našega planeta. Tekst je napisal alpinist in novinar Stefano Ardito, fotografije pa so prispevali najbolj priznani fotografi s celega sveta, ki se ukvarjajo z gorniško in alpinistično fotografijo. Fotografije za poglavje posvečeno Julijskim Alpam je prispeval Janez Skok. Format knjige je 26 x 36 cm, 144 strani, 120 barvnih fotografij, cena pa 100.000 lit.

INES BOŽIČ

Novice iz Makedonije
V domačem Prilepu se je oglasil Zoran Čutkišev, eden izmed treh makedonskih udeležencev »Australian Macedonian Everest Expedition '93«. Povedal je, da so odšli (iz Avstralije, kjer že nekaj let žive) na pot 1. aprila in da je bil prvi cilj sicer res vzpon na vrh v spomin na Tenzingov podvig izpred 40 let, da pa so želeli prenesti v dolino tudi truplo Dimitra Ilievskega, ki je ostal na gori 10. maja 1989, ob prvem makedonskem pristopu. Posrečilo se jim je le prvo: 10. maja sta bila na vrhu Avstralec Michael Groom (brez dodatnega kisika) in Nepalec Lobsang Šaring, ki pa je potem med sestopom umrl.
12. in 13. julija je bilo v Matki prvo odprto prvenstvo Makedonije v plezanju na naravni steni. Med 15 tekmovalci iz Makedonije in ZRJ je zmagal Slavo Dinković iz Beograda pred Lazom Lazarevom iz Skopja in Markom Vukovičem iz Beograda.
Od 2. do 4. julija letos pa je bilo pod granitnimi stenami (visoke so 150-200m) nad Prilepom alpinistični tabor, na katerega so povabili tudi slovenske alpiniste in plezalce.

F. S.
 

  26.07.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti