Slovenec (1932): Kako je pošten Kamničan prišel ob dragoceno palico in jo zopet dobil nazaj
Kamnik, 25. okt.
Kamničan g. Anton Peterlin je na svojih potovanjih po svetu, pa tudi po lepi kamniški okolici doživel že lepo število čudnih prigodi, kaj takega kot te dni, pa se mu še menda ni nikoli pripetilo. Oprtan z nahrbtnikom se je vračal o mraku iz hribovske vasi Sidraža, proti Kamniku. Ko je zavil v dnu Tunjiške doline na kolovozno pot, ki vodi proti Kamniku, se mu je pripeljal nasproti neznan kolesar. Ko je zagledal g. Peterlina, je stopil s kolesa in se kar na kratko predstavil: Jaz sem tajni policist-detektiv in prosim, da mi takoj izročite vašo palico, da jo pregledam. G. Peterlin mu je izročil svojo palico, ki jo v Kamniku skoro vsak dobro pozna, saj jo nosi lastnik vedno s seboj kot drug spomin na nekega prijatelja iz Neunkirchena iz vojne dobe. Ročaj te znamenite palice je iz jelenovega roga, spodaj pa
je okovana.
»Detektiv« si je radovedno ogledal okovani del palice in pripomnil: »Tu notri je gotovo skrito kako orožje.«
G. Peterlin je seveda odločno zanikal, da bi imel svojo palico pretvorjeno v skrivno strelno orožje, ali kaj podobnega, kot sloviti detektiv Sherlock Holmes.
Pojasnil je tujcu, ki se je izdajal za detektiva, da je kamniški meščan, ki hodi večkrat po opravkih po tej poti in rabi svojo palico samo kot oporo pri hoji, nikakor pa ne s kakim slabim namenoma. Čeprav je palica okovana, jo vendar nihče ne more smatrati kot orožje, za katerega bi moral imeti orožni list. Neznani »tajni policist« s tem pojasnilom ni bil zadovoljen. Zahteval je, naj mu izroči vse orožje, ki ga ima pri sebi. Neznanec je bil oblečen tako elegantno in je nastopal tako samozavestno, da se mu g. Peterlin, ki je zelo pogumen, na samotni poti in v prvem mraku ni mogel upirati.
Ravno ko je »detektiv« hotel z veliko spretnostjo pričeti s telesno preiskavo, je g. Peterlin zagledal na hribu nad seboj nekega znanca iz Tuujic in ga poklical, da kot priča potrdil resničnost njegovih izpovedi.
»Tajni policist« je ob prihodu novega moškega nekoliko popustil v svojih zahtevah, vendar pa je pripomnil, da bo palico vzel s seboj in jo bo lastnik že dobil nazaj na merodajnem mestu. Ogledujoč pa okovano konico, pa je sam pri sebi izjavil: tale palica bo pa še meni prav prišla. Nato se je vsedel na kolo in se odpeljal proti Tunjicam.
G. Peterlinu se je »detektiv« že v začetku zdel sumljiv, posebno pa še potem, ko je pripomnil, da mu bo palica še prav prišla. Stopil je mimogrede v Kamniku na orožniško postajo in povedal svoj doživljaj. Orožniški poveljnik g. Bric je takoj poslal dva orožnika na kolesih v Tunjice, kjer so res v neki gostilni naleteli na »tajnega policaja« in v njem spoznali mladega obrtnika z Duplice pri Kamniku. Trdil je, da mu je palico g. Peterlin podaril. Orožnik so lažnega tajnega policaja aretirali in ga oddali v zapore okrajnega sodišča v Kamniku.
Govori se, da je hotel v Tunjicah z nekom obračunati, pa si je na poti na lahek način preskrbel orožje s tem, da se je izdal za detektiva.
Slovenec, 26. oktober 1932