Slovenska vojska: ... Vojaškega objekta Rudolfa Badjure
Na Pokljuki je bila 24. oktobra, slovesnost ob imenovanju Vojaškega objekta Rudolfa Badjure. Slovesnosti so se udeležili načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Dobran Božič in njegov namestnik brigadir dr. Andrej Osterman, predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije brigadir v pokoju Janez Kavar, predsednik odbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije brigadir v pokoju Peter Zupan in predstavniki združenja vojaških gornikov.
Od 14. septembra 2012, ko je na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o obrambi minister za obrambo Aleš Hojs podpisal odredbi o imenovanju vojašnice na Bohinjski Beli in vojaškega objekta Slovenske vojske na Pokljuki, se slednji imenuje Vojaški objekt Rudolfa Badjure.
Ob razglasitvi imenovanja sta zbrane nagovorila načelnik generalštaba brigadir Dobran Božič in brigadir v pokoju Peter Zupan, ki je predstavil lik in življenje Rudolfa Badjure.
Rudolf Badjura se je rodil 17. aprila 1881 v Litiji, kjer je preživel svojo mladost. Bil je prvi pisec slovenskih turističnih in planinskih vodnikov. Po očetovi nesrečni smrti leta 1903 se je njegova družina preselila v Ljubljano, kjer je Rudolf končal gimnazijo, šolanje pa nadaljeval na trgovski akademiji v Pragi. Bil je povsem samonikel pisec, sistematični izletnik in kot poznavalec ljudskega terenskega izrazoslovja pri nas še ni presežen. Poleg izletniških vodnikov je napisal tudi priročnik za učenje smučanja in več znanstvenih knjig. Bil je začetnik organiziranega smučanja v Sloveniji in naš prvi učitelj smučanja. Že leta 1910 je bil zaposlen kot uradnik na Deželni zvezi za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem.
Vsak prosti čas je izkoristil za izlete v hribe s prijateljem fotografom Bogumilom Brinškom, ki je bil pravi mojster planinske fotografije in je kasneje padel v prvi svetovni vojni. Najraje sta imela zahtevne in nevarne zimske vzpone. Med prvo svetovno vojno je Rudolf Badjura poveljeval prvi slovenski alpski četi in tesno sodeloval z generalom Maistrom, na kar opozarja malo znana spominska plošča na Linhartovem trgu v Radovljici. Takoj po vojni se je Badjura zaposlil na upravi Dravske banovine kot prvi turistični delavec in začetnik organiziranega turizma v Sloveniji.
V tem času je veliko pisal in prehodil vso Slovenijo. Med drugo svetovno vojno, star že 60 let, je bil v Ljubljani, kjer je neumorno pisal in urejal zapiske.
Njegova najpomembnejša dela: Na Triglav (1913), Vodnik po jugoslovanskih Alpah (1922), Pohorje (1924), Zasavje (1928), Sto izletov po Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem (1930), Zimski vodnik po Sloveniji (1934) ...
Rudolf Badjura je zaradi pljučnice umrl 15. septembra 1963 v Ljubljani.