Jutro (1932): Ljubljana, 6. novembra.
Zborovanje delegatov Osrednjega društva SPD — Posledice krize segajo tudi v planine — V organizaciji vlada najlepša harmonija — Delo Osrednjega društva in podružnic se je poživilo
V dvorani OUZD se je vršil dopoldne ob 9. občni zbor delegatov Osrednjega društva in podružnic SPD. Po legitimaciji delegatov in ugotovitvi pooblastil je predsednik g. dr. Pretnar okrog pol 10. otvoril zborovanje, pozdravil zastopnika bana direktorja g. Štera, zastopnika železniške uprave g. Petka in zastopnike novinstva ter nato podal izčrpno poročilo o položaju in bodočem programu SPD.
Predsednikovo poročilo
Ali smo v prošlem letu izvršili naloge, katere smo si postavili? Lep in obsežen je bil naš program. Poudarjali smo potrebo iskrenega sodelovanja vseh planincev, podružnic in Osrednjega društva. To smo dosegli. Nikdar še naše delo ni bilo tako složno in medsebojni odnosi tako prijateljski, kakor v preteklem letu. Delo Osrednjega društva in podružnic se je jako poživilo. V odborih in v raznih odsekih, tako gradbenem, finančnogospodarskem, zimskoalpinističnem, fotoamaterskem, markacijskem, literarno – znanstvenem, reševalnem, moremo pokazati na mnogo intenzivnejšega in jako uspešnega dela. Osrednje društvo in mnoge podružnice pa so se morale boriti z velikimi skoro nepremagljivimi finančnimi težkočami. Kriza! V tem pogledu nas čakajo še hudi časi. V organizatornem pogledu mi je omeniti delikatno delo na izdelavi novih društvenih pravil. Lahko izjavim, da smo glavne težkoče premagali. Administracija, gospodarstvo in red v kočah sta se izboljšala. Držali smo se temeljnega načela, da se cene znižajo in oskrba izboljša, obenem pa gre članom, ki nosijo bremena, tudi prednostna pravica.
Nove koče, kulturno delovanje in zimska alpinistika
Glede tehničnih izpopolnitev mi je omeniti še zidavo 10 novih koč (Planina na Kraju, pod Bogatinom, Krnica pod Razorjem, Ljubnik nad Škofjo Loko, Tillerjev dom v Logarski dolini, Smrekovec nad Šoštanjem, Ribniški dom na Pohorju, Mrzlica, Lisca in Sv. Gora v Posavju in zavetišče ob Ljubeljski cesti), dalje temeljito razširjenje planinskih postojank na Veliki Planini in Vršiču. Mnogo potov je nanovo markirano ali so se markacije popravile in izpopolnile. Važno in uspešno delo lahko pokažemo na zimskih markacijah. Uspešno poteka obsežno in težavno delo na sestavi katastra markiranih potov ter uredbe o zaščiti planinskih naprav. Popravilo se je več važnih potov in odprle so se nekatere nove krasote naših planinskih krajev. V kulturnem delovanju moremo ugotoviti lep napredek, kažemo lahko na prireditve mnogih lepih predavanj, na dve krasno uspeli planinski razstavi, s katerimi smo postavili tudi prve temelje alpinskemu muzeju. K zaključku gredo priprave za temeljito preureditev in izpopolnitev »Planininskega Vestnika«, pripravlja se izdaja rednih letnih knjig o alpinskih stvareh in izdaja geografske karte v merilu 1 : 25000 za nekatere alpinsko najbolj važne predele naših gora. Vprašanju rezerviranja gotovih planinskih predelov, ki morajo ostati nedotaknjeni v svoji divji naravni krasoti, smo posvečali posebno skrb in pozornost.
Na poprišču zimske alpinistike smo dosegli že ob prvih početkih jako lepe uspehe. Odprle so se planine pozimi, skrbeli smo za zimska gorska zavetja in priredili posebne alpinske tečaje za vodnike in učitelje alpinskega smučanja. Zastavili smo svoje delo tudi na to, da se v zakonu o turizmu urede po naših potrebah tudi vprašanja planinstva.
Slednjič mi je omeniti prisrčne in ozke stike, ki smo jih imeli z drugimi planinskimi organizacijami v državi in v inozemstvu ter izpremembe pravil Zveze planinskih društev kr. Jugoslavije. Iskali smo stike in podporo oblastev in moram z zahvalo ugotoviti, da smo našli mnoga razumevanja.
Program bodočega dela
V idejnem pogledu je potrebno, da izmerimo svoje delo in miselnost po zgledih naprednega inozemstva. Priznati je treba strmi alpinistiki mesto in važnost, ki ji gre. Obenem pa moramo računati z našimi razmerami ter se zavedati, da alpinistika ni privilegij in domena nekaterih izvoljenih, temveč, da postaja to tudi pri nas problem množice. Posvetiti moramo skrb vzgoji mladine, izpopolniti in razširiti naše kulturno delovanje, posvetiti posebno pažnjo zimski alpinistiki, izboljšati administracijo in red v naših kočah ter olajšati pogoje za obisk naših lepih planin in gora.
Reševalna služba se mora temeljito urediti.
Vprašanje prometa in voznih olajšav se mora v skladu z našimi zahtevami in potrebami pravilno urediti tudi vprašanja planinstva planinstva. Delati moramo slednjič na to, da izvlečemo iz najhujše krize naš gospodarski voz in saniramo naše finance v Osrednjem društvu in podružnicah, da na ta način ustvarimo podlago za zdrav razmah našega planinskega dela. Pri tem pa seveda računamo na krepko pomoč centralnih in lokalnih oblastev. Težko delo nas čaka tovariši. Toda čim težje naloge se nam stavijo, tem krepkeje pograbimo za delo. S krepko voljo, delavnostjo in optimizmom bomo premagali tudi velike težkoče.
Po govoru, ki je bil toplo sprejet, je dr. Pretnar predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, ministru za trgovino in industrijo, železniškemu ministru in g. banu pa pozdravne brzojavke, kar je bilo soglasno sprejeto.
3200 članov
Sledilo je obširno poročilo tajnika dr. Vovka, ki je v glavnem izpopolnil poročilo g. predsednika. Osrednje društvo je imelo do konca leta 1931 4000 članov, dočim se je za leto 1932 priglasilo na nove članske legitimacije samo 3200 članov. Nazadovanju je seveda vzrok splošna kriza, na drugi strani je pa tudi res, da se je marsikdo naveličal iskati skupino 6 oseb, da se lahko v taki skupini vozi za polovično voznino.
Tudi prometne zveze niso najboljše. Štiri ure vožnje tja (Kranjska gora, Bohinj), pa štiri nazaj, to marsikomu preseda. Glede voznih olajšav in za ugodnejše prometne zveze je odbor storil stotero korakov, interveniral in pošiljal vloge, toda žal ni mogel doseči izboljšanja. Čuje se, da se pripravljajo razne olajšave za tujski promet, da bodo v najkrajšem času uvedeni turistovski vlaki na motor, posebni smučarski vlaki itd. V splošnem gre pa topla zahvala železniški upravi, ki je šla Osrednjemu društvu po svojih močeh na roko. Društvo bo stremelo za tem, da se pohajanje v gore razširi na vse leto. Zato po bile že letos vse koče oskrbovane do konca oktobra.
Vse delovanje društva pa mora biti osredotočeno na sanacijo finančnega položaja. Dolg pri Mestni hranilnici je še vedno zelo velik, ob vseh težavah se ga je pa posrečilo letos že nekoliko znižati. Odbor je sestavil natančen delovni program, popraviti bo treba več koč, ki so v slabem stanju, letos so bile že izvršene važne adaptacije hotela Zlatorog v Bohinju. Najemna pogodba s hotelom Sv. Janez se je podaljšala za leto dni. Tik pred zimo je bila napravljena tudi depandansa na Veliki planini, ki bo služila zlasti smučarjem, razširjena in smotrno preurejena je bila Erjavčeva koča na Vršiču.
Delovanje odsekov
Vsi društveni odseki so marljivo delovali. Zimsko-alpinski odsek je organiziral več smučarskih tečajev, zlasti pa vaditelje in vodnike, napravljenih je bilo več zimskih markacij, izpopolnjena je bila vremenska poročevalska služba, reševalne postaje so izpopolnjene z novo opremo. Markacijski odsek je oskrbel mnogo novih markacij in kažipotnih tablic in izdelal osnutek pravilnika za varstvo turističnih naprav. Pravilnik, ki bo vseboval kazenskopravne sankcije za prekršitve njegovih določb, bo predložen odseku za turizem v trgovinskem ministrstvu, ki bo nato izdalo zadevno uredbo.
Literarno znanstveni odsek je organiziral več lepih predavanj, priredil veliko alpinsko razstavo na velesejmu, peča se pa z reorganizacijo »Planinskega vestnika«, ki se bo tiskal na boljšem papirju. Reševalni odsek je sestavil svoj program, ki bo predložen vsem podružnicam. Predlaga: Osredotočenje celotne reševalne službe pri centralnem reševalnem odseku v Ljubljani, opredelitev delokroga obstoječih reševalnih postaj in ustanovitev novih, določitev vodij, seznam reševalnih ekspedicij, rešitev vprašanja dnevnic in maksimiranja števila reševalne ekspedicije. Fotoamaterski odsek se je pečal zlasti z vprašanjem preskrbe naših koč z lepimi razglednicami.
Zveze s podružnicami in organizacijami
Razmerje Osrednjega društva do podružnic je zelo dobro. V raznih panogah udejstvovanja je Osrednje društvo nastopalo v sporazumu z drugimi planinskimi ali sorodnimi organizacijami, tako s »Skalo«, z JZSS itd. Tajnik je nato poročal o društveni pisarni, ki je imela ogromno dela, o delu za redakcijo novih pravil, o intervencijah na pristojnih mestih glede raznih incidentov na mejah, glede popusta na železnicah in glede raznih ugodnosti za člane SPD. Osrednji odbor je tudi dosegel, da je oblast opustila zahtevo, da se turisti po kočah vpišejo na prijavnice, kakor velja to za gostilne v mestih. Osrednje društvo se je udeležilo tudi raznih svečanosti, zastopano je bilo na tujsko-prometni razstavi v Beogradu. Posebna komisija je nenapovedano kontrolirala koče, rezultati tega se bodo proučili pozimi. Kar se tiče reciprocitete, jo imamo poleg slovanskih turističnih organizacij še z dunajsko »Bergsteiger-Vereinigung«.
Tajnik je zaključil z željo, da bi naši dnevniki dali organizaciji na razpolago stalno rubriko pod naslovom »Planinstvo«.
Poslovanje 28 podružnic
O poslovanju vseh 28 podružnic je poročal dr. Senior iz Maribora. Nekatere so prav delavne, imajo v projektu razne gradnje, druge pa spe. Dr. Senior je ostro kritiziral poslovanje nekaterih podružnic, ki so tako malomarne, da niti poročila o občnem zboru ne pošljejo. — članarina in višina prispevkov za upravo, ki naj jih podružnice plačajo Osrednjemu odboru, je bila določena na 2.50, odnosno na 25 Din.
Naslednja točka dnevnega reda je bila volitev petih poverjenikov in treh namestnikov, ki se pošljejo za leto 1933 v Širši Osrednji odbor. Izvoljeni so bili: Podboj (Litija), dr. Hrašovec (Celje), Šetinc (Jesenice), Baša (Zidani most) in dr. Prešeren (Radovljica) ter namestnika Ule (Mežica), Mayr (Kranj) in Kvac (Slovenj Gradec).
Za društvenega nadzornika je bil ponovno izvoljen dr. Senior, za namestnika pa gg. Šetinc in Pučnik. Za delegate za Savez planinskih društev Jugoslavije, ki ima zdaj svoj sedež v Ljubljani, so bili izvoljeni: dr. Tominšek st., dr. Pretnar, dr. Vovk, Cesar in dr. Senior, kot namestniki pa Pučnik, dr. Prešeren in Lajovic. Sledila je daljša debata glede reševalnega prispevka, o čemur so bila mnenja zelo deljena, naposled je bil pa v načelu sprejet predlog, da so vsa društva pripravljena prispevati za to humano institucijo, a vprašanje višine teh prispevkov bo rešil Osrednji odbor po zaslišanju podružničnih delegatov. Lepo uspeli občni zbor je bil nato zaključen.
Jutro, ponedeljska izdaja, 7. november 1932