Bojan Ambrožič: Škrbinska plošča je ime za veliko enotno ploščo apnenca, ki gradi južno steno Vrha nad Škrbino. Plast sestavlja plastovit ...
... zgornjetrisani dachteinski apnenec s horizonti megaladontidnih školjk. Vzrok za nastanek plošče je v tem, da plasti apnenca, ki gradijo Vrh nad Škrbino vpadajo vzporedno s smerjo pobočja, kar je zelo ugodno za nastanek mogočnih zdrsov po vpadu plasti. In pravzaprav točno to Škrbinska plošča v resnici je: - ostanek ogromnega kamninskega zdrsa.
Seveda to še zdaleč ni edini primer zdrsa v Sloveniji, je pa zagotovo daleč najlepši. Zanimiv zdrs najdemo tudi v Bovški kotlini na hribu Javoršček (foto).
Kasneje je plošča močno zakrasela. Zato jo prepredajo številni žlebiči, ki so med seboj vzporedni in večinoma potekajo v eno smer. Tudi to ni presenetljivo, saj so žlebiči vezani na sistem(e) razpok v apnencu. Razpoke potekajo nekoliko poševno glede na vpad same plasti. Zato ni najlažje plezati naravnost navzgor po plasti, ampak nekoliko v desno – v smeri razpok.
Zakraselost terena pa je na tem območju izredna. Na bližnjem Tolminskem Migovcu so jamarji pred kratkim uspeli odkriti najdaljši jamski sistem v Sloveniji (dolg kar 24,9 km) ter tako vzeli dolgoletni primat znameniti Postojnski jami. Zagotovo pa jamarji še niso rekli zadnje besede in nestrpno se pričakuje nova odkritja s katerimi se bo jama v naslednjih letih zagotovo podaljšala še za nekaj kilometrov. Sicer pa je v Sloveniji trenutno registriranih okrog 10.200 jam, vsako leto pa se najde okrog 200 – 300 novih.
Do Škrbinske plošče smo sem povzpeli po markirani poti s Tolminskih Raven prek planine Razor. Sam peš dostop niti ni tako dolg, kot je sama vožnja do Tolminskih Raven. Zato mogoče naslednjič ne bi bilo slabo razmisliti o nekoliko daljšem dostopu z Bohinjske strani prek Komne, planine Za Migovcem ter Škrbine; ter tako prihraniti kak liter bencina. Markirana pot s planine Razor proti sedlu Škrbina pripelje udobno prav pod vznožje Škrbinske plošče.
Odločili smo se da bomo splezali smer Beli biserček (IV/III, 150 m). Začetek smeri poteka nekaj deset metrov levo od najnižjega dela plošče ob nekoliko večji razpoki. Smer je v celoti navrtana s svedrovci (in to kar precej na gosto), na kar pa nismo računali saj je v (nekoliko zastarelih) opisih smeri pisalo drugače. Vseeno je zelo dobro imeti s seboj nekaj metuljev, najbolje večjih velikosti. Smer se skorajda v celoti pleza na trenje, saj je plošča zelo gladka. Ne predstavljam pa si kako poteka tu plezanje kadar je stena mokra. Zagotovo pa težavnost smeri v trenutku naraste za eno ali dve stopnji.
Mi smo kljub nekoliko negotovi napovedi imeli dobro vreme. Mogoče bi si želeli le kakšnega oblaka manj za boljši razgled v dolino. Tudi temperature so bile še kar ugodne da se nam ni nohtalo. Smer smo preplezali v treh raztežajih, zadnjega pa smo preplezali nenavezani. Sam sem zelo užival v plezanju, saj ni nikjer izpostavljeno. Poleg tega pa je kvaliteta skale v plezalskem smislu odlična. Skala je ponekod ostra kot britev in če zgrabiš oprimek ni nobene skrbi da se ti bo odlomil. Naklon plošče znaša okrog 45°, torej kakšnih 10° več kot včeraj na Red Bull teku v Planici. Ploščo so pozimi tudi že presmučali.
Z vrha plošče smo se po skrotju vzpeli na Vrh nad Škrbino ter se po markirani poti vrnili v dolino. Škrbinska plošča je zagotovo velika naravna znamenitost, ki si jo je vredno ogledati tako od daleč, kot tudi po plezalsko ali pa po geološko nekoliko od bližje.
Bojan Ambrožič