Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Na torkov večer, ponekod pa šele v prvem delu noči na sredo, smo bili marsikje po Sloveniji deležni prave poletne nevihte, sodeč po silovitem vetru in "vodoravnih" padavinah. Včasih smo se poslovili od najtoplejšega letnega časa z babjim poletjem, letošnje slovo pa je bilo nekoliko drugačno.
V prihodnjih dneh nam bodo krojile vreme zračne mase, ki bodo dotekale nad naše kraje z jugozahoda do zahoda, zato bo vreme precej "polovično". Ob takih razmerah je naša dežela tudi vremensko razdeljena na "leve in desne" (nekaj pa je tudi vmesnih…), če smo natančnejši oziroma geografsko eksaktni, na vreme v zahodni in vzhodni polovici države. V prvi bo oblačnost gostejša, manj vetra in več možnosti za dež ter nekoliko hladneje, v drugi in trenutno (pre)vladajoči pa bo manj oblakov, nekaj več sicer toplega vetra in celo kakšen sončni žarek. Ostaja nam torej nekaj upanja, da bomo tudi ta konec tedna odnesli suho kožo. Če bomo imeli kaj za v koš, brento, gajbo, sod ali celo za v prešo, toliko bolje, da nam le ne bo treba zavezati culice…
Meritve na senčni in sončni strani Karavank
Minuli teden smo bili poleg bolj ali manj lepega vremena deležni tudi nove vremenske pridobitve, tokrat v Karavankah. Od sredine meseca deluje ob planinskem domu na Zelenici nova samodejna vremenska postaja, na kateri bodo v času snežnih razmer potekale tudi meritve višine in vodnatosti snežne odeje. Trenutnim karavanškim postajam v Avstriji, natančneje na avstrijski strani Ljubelja, vrhu Obirja, pri koči pod Košuto in v Železni Kapli, ter postajama v Sloveniji, na mejnem Zgornjem Plotu tik nad Zelenico in zdaj še na Zelenici, se bo kmalu pridružila še postaja na Stolu blizu Prešernove koče. Minuli petek so vsi štirje v čezmejnem projektu Naravne nesreče brez meja (http://www.natural-hazards.eu/) sodelujoči partnerji slovesno predali namenu eno od na novo delujočih samodejnih vremenskih postaj, katere podatke bodo uporabljali že to zimo. Cilj projekta je izboljšanje strokovnih podlag o nevarnostih za naravne nesreče in okrepitev sodelovanja pri pripravi obvestil in opozoril pred nevarnostjo snežnih in zemeljskih plazov, drobirskih tokov in hudourniških poplav na območju Karavank. V projektu so se povezali koroška izpostava avstrijskega Zveznega urada za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) kot vodilni partner, Koroška lavinska služba (LWD Kärnten) ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Geodetski inštitut Slovenije.
Med kazalniki tudi teža in vodnatost snega
Podatki z območja Karavank so bili do zdaj zelo pomanjkljivi, seveda pa je zanje veliko zanimanja, saj deluje od lani na Zelenici, odkar so odprli prenovljeno planinsko kočo, tudi gorniški učni center. Kot edina od omenjenih v Sloveniji ima višinska vremenska postaja na Zelenici tudi najsodobnejše naprave za meritve snežne odeje. Ker za eno od teh ne zadošča energija iz sončnih celic, ki jo uporabljajo pri drugih, bolj odmaknjenih, stoji postaja neposredno pri planinskem domu. Višino snežne odeje bodo ugotavljali z ultrazvočnim merilnikom, merili bodo vlažnost in temperaturo zraka ter globalno sevanje. Namestili so tudi tehtalni dežemer, s katerim lahko stehtajo prav vse vrste padavin, le da morajo trdne najprej pretvoriti v tekoče oziroma jih z ogrevanjem staliti. Prvič v Sloveniji pa je nameščena posebna, z vodoravnim senzorskim trakom opremljena naprava, ki omogoča analizo snežne odeje. V sklopu te je eden najpomembnejši podatkov njen vodni ekvivalent oziroma količina vode, ki jo vsebuje sneg. Na podlagi te lahko napovemo, kdaj se bo v snežni odeji kaj premaknilo (plaz) ali pa kako hud bo vodni val (poplava) tamkajšnjih vodotokov ob spomladanskem deževju, ko se padavinski vodi pridružijo še vode talečega se snega. Na vsak način dobrodošla pridobitev za večjo varnost na območju Karavank, zato je nikar ne spreglejte, če vas bo tja zanesla pot.
Miha Pavšek
Geografski inštitut AM ZRC SAZU