Delo.si - Dejan Ogrinec: Feratarji, pozor / Po smrti plezalca na Tirolskem se je pokazalo, da je veliko samovarovalnih kompletov smrtno nevarnih - odpoklicali so jih iz prodaje.
Če ste navdušeni nad zavarovanimi plezalnimi potmi, zlasti ekstremnimi – v Sloveniji je takšna le v Gonžarjevi peči, takoj čez avstrijsko mejo pa jih je na pretek –, bodite pozorni. Preiskava avgustovske nesreče avstrijskega feratarja je pokazala strašljivo sliko nevarnosti samovarovalnih kompletov. Zelo veliko so jih odpoklicali iz prodaje.
Via ferrata, v prevodu železna pot, je zavarovana plezalna pot, za katero nekateri pravijo, da jim telo preplavi z adrenalinom in da jih je (zlasti pri nas) še premalo, drugi, (pravo)verni gorniki in alpinisti, pa vihajo nosove in bi najraje vse razžagali. A ferate so tudi donosen turizem.
Avstrijskemu Schladmingu prinesejo zelo veliko hotelskih nastanitev, eden od tržnikov pravi, da jim 15 ferat glede na finančni vložek prinaša ekstremen dobiček, še posebno če jih primerja s smučarijo. Nekaj sto klinov in napetih jeklenic v steni Dachsteina je tako rekoč zastonj. Ferate so vse bolj priljubljene, a bati se je, da se večina, ki jo mika ta šport, ne zaveda resnosti početja. Poudaril bi, da gre predvsem za ekstremne ferate, v Sloveniji je takšna le v Gonžarjevi peči, v Italiji in zlasti Avstriji pa jih mrgoli. Večina feratarjev verjame, da so varni, ker imajo samovarovalni komplet. Vendar je to daleč od resnice.
Smrt na Tirolskem
Med preiskavo smrtne nesreče, ki se je zgodila 5. avgusta na ferati na Tirolskem, so odkrili nevarno napako pri samovarovalnih kompletih z elastičnima krakoma. Ti kompleti sicer veljajo za vrhunec tehnologije samovarovanja, kar pa, po vsem sodeč, ni res. Po nekajmetrskem padcu plezalca sta se oba elastična kraka samovarovalnega kompleta strgala. Turist si je izposodil brezhiben, pregledan komplet Edelrid v športni trgovini. Verjelo se je, da je pri pravilni uporabi, brez prejšnjih poškodb in drgnjenja trakov ob ostre robove, tako rekoč nemogoče, da bi se trakova strgala. Tožilstvo v Innsbrucku je takoj uvedlo preiskavo.
Oba trakova, kraka, povezujeta zavorni element samovarovalnega kompleta z vponkama, ki sta vpeti na jeklenico. Različne planinske zveze (DAV, OeAV, SAC in AVS) ter kuratorij za gorniško varnost so po posebnem preizkusu sestavili seznam proizvajalcev in modelov kompletov, s katerim opozarjajo vse, naj uporabljajo le samovarovalne komplete z elastičnima krakoma, ki niso sporni. Ampak zadeva še zdaleč ni končana. Iz dneva v dan se seznam odpoklicanih modelov podaljšuje.
Rok Kovač, lastnik trgovine z gorniško opremo Annapurna v Ljubljani in nekdanji vrhunski alpinist: »Govori se tudi o novih standardih za samovarovalne komplete, ki bodo dosti višji. Vse se je preveč podcenjevalo. Feratarstvo je bolj nevarno, kakor si ljudje predstavljajo. V resnici so sile že pri recimo petmetrskih padcih izjemne. Pa to ni še nič. Videl sem že viseti proste jeklenice ob lestvi na višini 10 metrov. Ne predstavljam si opreme, ki bi zdržala tak padec. Alpinistom pobere silo padca plezalna vrv, ki je elastična, pri feratah pa plezalec pade v klin, na trdo!«
V prodajnem segmentu alpinistične gorske opreme doslej še ni bilo odpoklicev. Lani je prišel poziv za pregled sporne serije samovarovalnih kompletov podjetja Petzl. A niso bili smrtno nevarni, samo sporni. Kupec je prinesel komplet na vpogled, če je bil iz sporne serije, je dobil novega, enakega. Tokratni odpoklic pa pomeni precej bolj resen problem. Slovenska inšpekcijska služba dobi vsak teden seznam tovrstnih odpoklicev, po samo njej znanem ključu potem odreagira. V primeru Petzlovih kompletov, ki so bili samo za pregled, so se inšpektorji obrnili na našega zastopnika, osebno preverili, ali je storil vse, kar je lahko (v normalnem obsegu obveščanja), in objavili poziv na svoji spletni strani. Več od tega v tem primeru niti ni potrebno ali zakon ne zahteva. Smo pač del evropskega trga in lokalne inšpekcijske službe nimajo večjih pooblastil.
Isti proizvajalec trakov
Od vseh znamk spornih samovarovalnih kompletov sta menda trenutno neoporečni le Petzl in Mammut ter (menda) BlackDiamond. Kovač pa pravi: »Ne zato, ker bi bili drugi slabši, ampak ker jim izdeluje sporne elastične trakove isti proizvajalec. Problem pa ni v nosilnosti traku, ampak v tem, da se na stiku z vponko, ki se neštetokrat vpne in izpne iz jeklenice, nekje po 10.000 ponovitvah šivi počasi razrahljajo, zato se lahko pretrgajo.« To je sicer neuradna razlaga podjetja Stubai, kajti sodnega mnenja še ni. Podjetja, kot so Edelrid, Austrialpin, Edelweiss in Singing Rock, Ocun, Salewa in prejšnji teden še Stubai, so zato takšne samovarovalne komplete odpoklicala.
»Odpoklic pomeni, da naj kupci samovarovalne komplete, ki imajo elastični trak in niso starejši od dveh let, prinesejo v trgovino. Mi jih bomo – govorim o kompletih podjetja Stubai – poslali v tovarno, tam bodo zamenjali osrednji del in kupec bo komplet s starimi vponkami dobil po pošti domov,« pojasni Rok Kovač. In vsem feratarjem, ne glede na izdelovalca kompleta, najresneje svetuje, da preverijo, kako in kaj je z odpoklicem.
Odpoklic pomeni, da je treba samovarovalni komplet vrniti, kajti lahko je smrtno nevaren. Odpoklicev je recimo precej v avtomobilski industriji. Na žalost pa ne obstaja regulativa, ki bi prisilila proizvajalca, da stori kaj več, kakor da po lastni presoji obvesti javnost. Proizvajalec ne nosi kazenske odgovornosti, če je kupec odpoklic preslišal. Navsezadnje proizvajalci alpinistične opreme opozarjajo uporabnike, da naj takšno (ali drugo plezalno) opremo po petih letih zamenjajo, pa čeprav je ves čas neuporabljena samevala v omari.
Nekaj mesecev pred avgustovsko nesrečo je po internetu zakrožil video z izobraževanja gorskih vodnikov iz okrožja Salzburg. Samoiniciativno in za svojo varnost so testirali nekaj vrst samovarovalnih kompletov. V plezalni pas in samovarovalni komplet so namestili 80-kilogramski hlod in v presenečenje vseh se je že pri prvem poletu za samo dva metra nosilna vrv gladko strgala. Šlo je za starejši, cenejši in preprost komplet, sestavljen iz vrvi in dveh vponk in z absorbcijsko ploščico. Ta naj bi prestregla sile padca, pa jih ni. Preskuševalci so ostrmeli. Nič kaj dosti bolje se ni godilo hlodu, ko je obvisel na novejših srednje kakovostnih kompletih. Resda ni zgrmel na tla, je pa močno udaril ob steno – človek, ki bi to doživel, bi se odtlej vozil samo še v invalidskem vozičku. Samo najboljši komplet (podjetje Petzl) je test prestal b. p. Zaviralni sistem je sunek ublažil in hlod se je samo sprehodil po steni navzdol. A zanimivo je, da so bili vsi ti samovarovalni kompleti v prosti prodaji, na voljo vsem adrenalina željnim. Ločevala sta jih le cena in ime proizvajalca.
Poenostavljeno: skoraj vsi starejši samovarovalni kompleti niso ustrezni, da ne govorimo o nekdanjih, ki so si jih nekateri delali kar iz prusikove vrvice in dveh vponk ali pa so jih dobili celo iz rok prodajalcev po nekaterih slovenskih trgovinah, tudi specializiranih, in to še ne tako dolgo nazaj. Pri nas inšpekcijske službe, ki bi lahko preprečila takšno sporno prodajo, nimamo! Odvisni smo od poštenosti in poučenosti naših prodajalcev, tudi ko gre za zdajšnji odpoklic.
Samozavest s tveganjem
Jani Bele iz komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije: »Pri GRZS kakšnih posebnih statistik o nesrečah zaradi neuporabe samovarovalnega kompleta ne vodimo. Lahko pa rečem, da je takih pri nas zelo malo, če sploh so. Oprema, ki po eni strani povečuje našo varnost, samovarovalni komplet, čelada, po drugi povečuje našo samozavest in s tem se podzavestno dviguje prag tveganja in nezbranosti. V tujini je takih primerov precenjevanja precej. Pri nas ferat ni veliko in zares težka je samo ena, Gonžarjeva peč. Moj nasvet je, da samovarovalni komplet začnete uporabljati šele po nekaj letih aktivne hoje v gore!«
Mijo Kovačevič iz Šaleškega alpinističnega odseka, velik ljubitelj in podpornik ferat: »Ne bi želel kogar koli očrniti, vendar človek dobi občutek, da je zadnja leta med proizvajalci gorniške opreme veliko tekmovalnosti. Osnovno vodilo je le to, kdo bo prej izdelal nov varovalni pripomoček, še bolj zapeljiv, mikaven in bleščeč. Žal gresta tekmovalnost in hiter tempo uvajanja novih izdelkov na trg vedno na račun varnosti, se pravi testiranj. Treba pa se je zavedati, da splošni atest za neko varovalo še ne zagotavlja varnosti! Večina proizvajalcev v procesih proizvodnje tudi ne preverja vsakega posameznega izdelka posebej! In še vedno velja rek, da ni vse zlato, kar se sveti, tudi cena ni vedno merilo. Na policah trgovin najdemo vse od uporabnih do neuporabnih izdelkov. To je še posebno kritično takrat, ko kupci ne poznajo pravilne (varne) uporabe in nevarnih situacij, ki lahko nastopijo ob uporabi, pa naj si gre za navadno vponko ali kompleksno varovalno napravo.«
Zanimivo, da se osebno, kot dolgoletni alpinist, nikdar nisem spraševal o zanesljivosti samovarovalnih kompletov. Bolj se bojim zdrsa ali padca na feratah iz drugega vzroka. Ko opazujem dolge vrste klinov, ki štrlijo iz skale, mi je jasno, da če padem po njih, za moje telo ne bo ravno prijetno. Zato sem na takih poteh vedno resen in moj večno dolgočasni nasvet prijatelju je preprost: »Ne privošči si pasti!« Pa čeprav vsi povprek, zlasti najpametnejši in najmočnejši (v rokah), govorijo, da so ferate za vse – tudi mevže.
Dejan Ogrinec
Foto: Mijo Kovačevič