Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zdraha o Nangi Parbatu

Savinjski vestnik (1953): Nanga Parbat je dvignil v nemški javnosti tudi veliko polemičnega vika in krika.

Hermann Buhl se je zaradi te pisarije čutil ogroženega in je zato ponudil svoje informacije monakovski »Abendzeitung« informacije, ki so postavile dr. Herrligkofferja, vodjo ekspedicije v čudno luč. Vodja ekspedicije je posredoval pri monakovskem županu, da bi se Buhlovo pisanje preprečilo ali vsaj cenzuriralo. Dr. Herrligkoffer ni znal vzbuditi simpatij niti pri predavanju v kongresni dvorani Nemškega muzeja. Na predavanje niso bili povabljeni možje Nanga-Parbata iz leta 1938 niti svojci mrtvih niti tedanji vodja niti Fritz Bechtold, ki je bil štirikrat na Nanga Parbatu. Na odru je manjkal tudi Peter Aschenbrenner.

Uvodno besedo je spregovoril monakovski župan in se ni mogel zdržati polemične osti proti Nemški himalajski ustanovi. Mučen vtis je naredil s svojim referatom dr. Herrligkoffer, ker se je držal rokopisa, medtem ko je Buhl govoril prosto in doživeto. Zgodilo pa se je še nekaj. Založba Lehmann, s katero se je pogodil dr. Herrligkoffer, je dosegla, da »Abendzeitung« preneha z objavami Buhlovega sestavka »Resnica o Nanga Parbatu«. Založba Lehmann je namreč dala 24.000 DM ekspediciji in si s tem kupila pravico do objave. Sledilo je odprto pismo Hermanna Buhla vodji ekspedicije.

V pismu, ki je izšlo v »Abendzeitung«, Buhl razkriva razloge za »globoko segajočo odtujitev med obema udeležencema. Dr. Herrligkoffer je po vrnitvi v glavno taborišče odposlal del opreme v Gilgit, da bi mu tam služila prihodnje leto na ekspediciji v Karakorum. Med drugim je odposlal tudi zdravila, zategadelj je Buhl pogrešal pravilno nego, kar je potrdil nek nemški zdravnik v Lahoru. Dr. Herrligkoffer se sploh ni pozanimal za Buhlovo zdravstveno stanje. Tudi se ni pobrigal za prevozno sredstvo, odpiral vse privatne brzojavke na Buhla, razširjal napačne novice, terjal od Buhla, da sam plača letalo od Lahore do Karačija, in mu na povratku dodelil samo zasilni sedež v letalu.

Klinika, ki je operirala Buhlu dva prsta na nogi, je sicer rešila zdravniško čast vodje ekspedicije, toda polemika se je nadaljevala z odprtim pismom ostalih udeležencev, ki so predlagali tovariški razgovor, na katerem bi se te stvari razčistile tako, da bi ne trpel ugled ekspedicije, ki je bila organizirana v spomin ponesrečencev na Nanga Parbatu. Res so se zbrali vsi prizadeti razen Aschenbrennerja, ki ves čas o prepiru ni maral ničesar vedeti.
Izdali so komunike, v katerem obžalujejo, da je prišlo do javnega obračunavanja, in izjavljajo, da bodo izdali enotno poročilo o ekspediciji.

Polemika je seveda precej škodovala ugledu nemškega alpinizma doma in v inozemstvu. Nemške revije poudarjajo, da raje nobene ekspedicije več, kakor pa da bi prišlo do takega javnega pranja umazanega perila, ki bi se nabralo v dobrem mesecu, ko je ekspedicija na delu.

Savinjski vestnik, 3. oktobra 1953
 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti