Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 05.05.1997

Delo, Šport: ... Aljoša Grom na pogled preplezal Črno burjo

Črna burja je več raztežajev dolga previsna smer v Ospu - Franc Jensterle hitro ponovil Popaja in Nočno kroniko
Športni plezalec Aljoša Grom (Sled, Nokia) je v okviru priprav na novo tekmovalno sezono opravil celo vrsto dobrih vzponov v stenah nad Ospom. Morda med njimi najbolj izstopa več raztežajev dolga smer Črna burja (7c oz. IX), ki jo je preplezal na pogled. Med plezalci so vzponi na pogled še posebej cenjeni, saj v tem primeru plezalec uspe prosto ponoviti smer v prvem poskusu, ne da bi prej karkoli vedel o smeri.
Grom se strinja z ocenami prvih plezalcev (po raztežajih: 7b, 7c, 7b, 7b+/c, 7a+/b, 6c), povedal pa je še, da je smer zelo dobra in bolj napeta od sosednje smeri Goba. Črno burjo so lani jeseni v previsni Osapski steni opremili tržaški plezalci, prvo prosto ponovitev pa je 11. novembra 1996 opravil zamejski Slovenec Erik Švab (AO SPD Trst), ki je tudi eden izmed avtorjev smeri. Druga prosta ponovitev je pripadla Gromu, tretjo prosto ponovitev pa je opravil eden izmed opremljevalcev Tržačan Stefano Negovetti.
Večino časa je Aljoša Grom preživel v Mišji peči, kjer je ponovil celo vrsto smeri v okviru desete stopnje. Najtežji sta bili Pikova dama in Sreča vrtnice (obe 8b oz. X), z rdečo piko pa je preplezal še Popaja (8a+) in Galaktiko (8a+).V Babni je opravil najverjetneje drugi vzpon v smeri Vepr Lady, ki jo je prvi preplezal Uroš Perko. Grom predlaga popravek ocene z 8b/b+ na 8b.
V Podpeči je Grom na pogled preplezal Anacondo in Toširo Mitira. Za obe meni, da sta malce previsoko ocenjeni in za prvo predlaga oceno 7c/c+ namesto 7c+/8a, za drugo pa 7c+/8a namesto 8a.
Med plezalce, ki se lotevajo najtežjih smeri v Mišji peči, sodi tudi Franc Jensterle. V zadnjem času je zelo hitro preplezal Popaja (8a+), v katerem mu je uspelo že v drugem poskusu. Opravil je tudi drugi vzpon v Nočni kroniki (8a+). Smer je prvi preplezal Igor Kalan, ki je imel največ težav tik pod vrhom smeri. Jensterle je za smer potreboval le tri poskuse, najtežje pa se mu je zdelo zahtevno mesto malo nad polovico smeri. Bero je zaokrožil s četrtim vzponom v Pingvinu. Smer je preplezal po dveh variantah. Najprej je na vrhu poiskal najbolj logičen prehod, potem pa ponovil še originalno varianto.
V prvem primeru predlaga oceno 7c+ (oz. IX+), pri originalu pa se strinja z oceno 8a+.

M. P.

Potrjeni prvi pristopi na šest vrhov Antarktike
Viki Grošelj, Stane Klemenc in Rafko Vodišek ter Hrvat Stipe Božič so 4. in 5. januarja preplezali prvenstveno smer na najvišji vrh Antarktike Mt. Vinson (5140 m). Po povratku v bazo jim je ostalo še dovolj časa za vzpone na šest okoliških vrhov. Te dni je Grošelj prejel razveseljivo novico agencije Adventure Network Int., da na teh vrhovih do njihovega prihoda še ni stala človeška noga!
Grošelj in Božič sta se 7. januarja povzpela na dva vrhova vzhodno od baze in ju imenovala Slovenija (2830 m) in Hrvaška (2845 m). V dolino sta se spustila na smučeh. Dan kasneje so vsi štirje opravili prvi pristop na 2650 metrov visoki vrh in ga poimenovali Matija. Opravili so prečenje gore in smučarski spust z vrha. Isti dan so se povzpeli še na dva deviška vrhova, visoka približno 2300 metrov. Poimenovanje zaenkrat prepuščajo sponzorjem, ki bi bili pripravljeni pokriti del še neporavnanih stroškov te uspešne odprave. Grošelj in Klemenc sta se 11. januarja povzpela še na snežno in skalno piramido Slovenica (2900 m) in se z nje spustila na smučeh.
Člani odprave vabijo vse ljubitelje gora jutri, v torek 6. maja ob 19. uri (razprodano) in 21. uri, v Cankarjev dom, kjer bodo z diapozitivi in krajšim filmom predstavili celotno odpravo.

M. P.


MRAZ IN SAMOTA - Vzpon na deviški vrh Slovenica (2900 m) na Antarktiki.
(Foto: Viki Grošelj)

Dolge ledne smeri v severnih stenah francoskih Alp
Iztok Ipavec in Zlatko Koren (oba AO Nova Gorica) sta v začetku aprila obiskala Chamonix in v odličnem vremenu preplezala dve veliki steni.
V Mrtvaški prt (IV/4-5, 800 m) sta vstopila 6. aprila zjutraj. Ker je bilo v smeri precej trdega ledu, sta se morala prvih 350 metrov varovati. Ledu je primanjkovalo tudi v zadnjih stotih metrih, kjer sta plezala kombinacijo skale in ledu. Rob stene sta dosegla po devetih urah plezanja in nato bivakirala med sestopom po Lastovičjem grebenu.
Po dveh dneh počitka sta odšla na Argentierski ledenik in v severni steni Les Droites preplezala Ginatov ozebnik. Ozebnik je visok 600, cela stena pa 1050 metrov. Naletela sta na odlične razmere in po enajstih urah plezanja v skali in ledu stala na vrhu smeri. Tehnične težave v Ginatovem ozebniku so ocenjene s 5, za splošno zahtevnost smeri pa sta v literaturi zasledila oceni IV in V. Po njunem mnenju je bolj ustrezna višja ocena.
Blaž Jelinčič in Simon Slejko (oba AO Lj .-Matica) pa sta 13. marca preplezala znano Jacksonovo smer (V, 5+, 1050-m), ki poteka desno od Ginatovega ozebnika. Vstopila sta ob pol enih zjutraj in po sedemnajstih urah v mraku priplezala na vrh. V smeri so bile dobre ledne razmere. Glavne težave so zbrane v treh zaporednih raztežajih. Tretji je najtežji, saj je varovanje v njem zelo, slabo, splezati pa sta morala čez nekakšen leden trebuh. Zadnja dva raztežaja poteka smer po ledenem slapu, ki so ga njuni predhodniki že dodobra razbili, tako da je ledu že kar primanjkovalo. Med sestopom sta bivakirala na ledeniku Couvercle in se naslednji dan vrnila v Chamonix. Opravila sta tretjo slovensko ponovitev Jacksona, ki sodi med težje smeri v steni Les Droites. Pred leti sta ga namreč preplezala Ines in Janez Skok, kasneje pa ga je soliral še pokojni Slavc Svetičič.

M. P.

Občni zbor GRS Ljubljana
Ljubljanska postaja Gorske reševalne službe je na občnem zboru, ki je bil v prostorih Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu, pregledala dosedanje delo in postavila delovni načrt za prihodnje obdobje. Na območju, ki ga pokriva ta reševalna postaja, ni visokih gora, vendar pa tu živi zelo veliko planincev in alpinistov. Zato je delo postaje usmerjeno predvsem v preventivno dejavnost, pripravljeni pa so tudi na reševanje ljudi iz visokih stavb v primeru elementarnih nesreč. Za akcije na območju Snežnika je bila ustanovljena reševalna skupina v Ilirski Bistrici, načrtujejo pa tudi redna dežurstva v Ospu. Postajo bo še naprej vodil dosedanji načelnik Tone Sazonov - Tonač.

M. P.

Shipton Spire
Prvi ga je pred šestdesetimi leti zagledal in fotografiral Eric Shipton, kljub prejšnjim poskusom pa so njegovo južno steno lani prvi preplezali Greg Child, Greg Foweraker in Charles Boyd. Stena, ki je nevarna predvsem zaradi zapadnega kamenja (leto je lansko leto pometlo iz stene japonskega solista, katerega transportna vreča še vedno visi na 13. stojišču), je visoka približno 1200 metrov, smer čez njo pa je dolga 34 raztežajev in je ocenjena s 5.11, A4. Za smer so potrebovali 20 dni. Značilen komentar Grega Childa: »Pri vsem skupaj je bilo najboljše to,da bazni tabor pod goro, ki se sicer nahaja sredi kamnitega Karakoruma, leži na majhnem zelenem travniku.«

U.G.

Slovenski gorniški klub Skala
V soboto, 26. aprila, so pri Knezu, 1222 m visoko pod Strelovcem, podpisali pogodbo med dvema Slovenskima gorniškima kluboma, med prvo ustanovljenim (oktobra 1995), ki je imenovan po dr. Henriku Turni, in SGK Savinjska dolina. Na srečanju - prisotnih je bilo približno sto članov obeh društev in simpatizerjev - je imel mašo mojstranški župnik Urbanija in pripravili so posebne razglednice s spominskim žigom. Uresničila se je zamisel o »zvezi slovenskih gorniških klubov«, ki jo je dr. Anton Jeglič, predsednik SGK dr. H. Tuma, napovedal v intervjuju, objavljenem v letošnji februarski številki Planinskega vestnika: »Nadaljujemo tradicijo Turistovskega kluba Skala«. Kako bo to vplivalo na razvoj slovenskega planinstva in kako bomo čutili vpliv nove »zveze« (večina članov SGK je namreč tudi članov društev, včlanjenih v Planinsko zvezo Slovenije, ki - vsaj zaenkrat - tudi upravljajo z vsemi planinskimi postojankami na Slovenskem), pa še ni jasno.

F. S.

Planinska postojanka na Voglu
Od Črne prsti do Komne je dolga pot in na njej doslej - brez skoka v stran - ni bilo prave planinske postojanke. Sedaj pa je in to kar prva zasebna planinska koča pri nas. Borut Kokelj z Lesc, je lani 15. decembra odprl kočo v naselju Vogel, blizu hotela Ski, ki se jo je oprijelo ime »Merjasec«. Je stalno odprta, čez vse leto, ima pet zaposlenih, telefon in dve sobi s po šest ležišči ter še 15 na skupnem. Ker se je lastnik obvezal, da bodo v njej upoštevali vsa pravila PZS, je UO Planinske zveze Slovenije potrdil predlog GK PZS in jo kočo uvrstil na uradni seznam planinskih postojank.

F. S.

Iz sporočil odprave »Everest '97«
Čeprav ima hrvaška mednarodna odprava »Everest '97« s seboj kar dva satelitska telefona, informacij o njih ni (pre)obilo. Vemo pa, da so 19. aprila postavili bazni tabor na začetku ledenika Rongbuk (5200 m). Med dodatno aklimatizacijo (prvo so opravili že v Nepalu, točneje v Langtangu) pa so se povzpeli na dva šesttisočaka. Pred tednom dni so se še zadnji preselili v ABC (t.i. izpostavljeno baze 6400 m visoko pod Severnim sedlom) in začeli so s postavljanjem višinskih taborov.
Vreme je bilo na začetku slabo. Javljali so: v baznem taboru so pogoste snežne plohe, zgoraj viharji in precej novo zapadlega snega. Ključna mesta nad 8000 metri pa so videti precej kopna, tako, da bo smučanje z vrha zelo zahtevno, če že ne nemogoče. Zadnje novice so bolj spodbudne, vreme se je ustalilo, kar je za ta letni čas tudi običajno.
Hkrati z »našo odpravo« s severa poskušajo priti na Everest še Rusi, Kazahstanci, Pakistanci in Korejci.

F. S.

Ocene v Mišji peči
V zadnjem času so se po mnenju plezalcev, ki pogosto obiskujejo naše najboljše plezališče Mišja peč, pri ocenah zahtevnejših smeri pojavila določena neskladja. Zato je Jure Golob izvedel anketo, v kateri je pet športnih plezalcev, ki so preplezali največ težkih smeri v tem plezališču, povedalo svoje mnenje o oceni posameznih smeri. V anketi so sodelovali Aljoša Grom, Franc Jensterle, Igor Kalan, Marko Lukič in Uroš Perko. Pri ocenah posameznih smeri so med njimi sicer manjša odstopanja, vendar pa bi na osnovi večinskega mnenja lahko zapisali ocene za: Chiquito (8b), Urbanovo (8a), Srečo vrtnice (8b), Pikovo damo (8b), Kaj ti je deklica (8b+), Galaktiko (8a+) in Popaja (8a+).

M. P.

Šraufov spominski pohod
Športno društvo Krašnja za 17.t. m. pripravlja I. spominski pohod v spomin na prijatelja Šraufa, Staneta Belaka. Spominska pot po obronkih občin Lukovica in Kamnik je lepa in izredno razgibana, omogoča prijetno druženje z naravo. S postanki bo pohod trajal nekako osem ur, društveni vodniki pa bodo pohodnike popeljali izpred Gasilskega doma v Krašnji v štirih skupinah: odhodi bodo vsake pol ure od 6.30 dalje. Prijavnino (500 SIT) sprejemajo ob odhodu, po njem pa bodo udeleženci pohoda prejeli spominski obesek in topli obrok. Pa še Adi Smolar jih bo zabaval med 16. in 18. uro. V prostorih OŠ Krašnja pa bo razstava o življenju in delu tragično preminulega Šraufa, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Fran Maselj Podlimbarski.

F. S.

Na nepalski strani
Živahno je tudi na nepalski strani Everesta. Rusi n. pr. sporočajo, da so 13. aprila postavili bazni tabor (5350 m) in takoj naslednji dan prešli ledenik Kumbu ter postavili T1 (6100 m). 19. aprila - točno po načrtu - je stal tudi že T2 (6400 m).
Černi in Koroteev delujeta na Peak 38 (7590 m, območje Lotse Šara), Baškirov in Bukreev pa z indonezijsko odpravo opremljata Klasično smer prek Južnega sedla. Njihova odprava (vodja Vladimir Savkov, organiziral »Gran« iz Novokuzneckega) namreč pripravlja prečenje vseh vrhov Lotseja.

F. S.
 

05.05.1997


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredil: G.Š.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti