Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kdo je odkril Mount Everest?

Slovenec (1932): Kljub vsem naporom se ni do danes še nobenemu turistu posrečilo doseči najvišji vrh sveta, Mount Everest, pa tudi nobenega izmed dvanajstih vrhov Himalaje, ki jih po mnenju domačinov varuje pred ljudmi skrivnosten duh.

Ker se prav zdaj vzpenjajo nove ekspedicije na te gorske velikane, bo zanimivo vprašanje, kdo je prav za prav odkril ta najvišji gorski kolos? Laiku se zdi odkritje najvišjega vrha sveta lahka stvar, češ, pogledaš in veš. Ne ve namreč, da je posebno ta vrh poln skrivnosti in da leži na izredno zagonetnem kraju.
Mount Everest je v gorovju Himalaje na meji Nepala in Tibeta. Nepristopen je, ker sta obe državi politično tako zaprti, da si še danes upa tujec komaj pokukali vanje (vedo namreč: čim se bo tujec malo prešetal podolž in pokriž njihove zemlje, bo svoboda kmalu splahnela, kakor je že v sosednjih državah). To je zemlja skrivnosti. In še zato je Mount Everest nepristopen, ker leži med silnimi ledeniki, strašnimi prepadi in pečinami; tam vlada strašna zima, tam zmanjkuje človeku daha, ker je zrak razredčen, tam moči do onemoglosti opešajo. Ti vsi momenti so ohranili Mount Everest, da še danes kraljuje neomadeževan od človeške noge ...

Z indske strani se najlepše vidi z gore Sandakfu, ki je okrog 4000 m visoka, z vseh ostalih točkpa zastirajo Mount Everest ogromni snežni vrhovi, ki so sicer nižji od njega, a stoje pred njim. Poleg tega je Mount Everest precej daleč v ozadju, tako, da se z gore Sandakfu zdi tako neznaten, da bi prisodil vsem okolnim vrhovom prednost pred njim. Prav radi tega se ni nihče menil zanj, marveč so vsi smatrali Kančindžungo za najvišji vrh sveta. Tako je veljalo do leta 1850. Takrat so bila končana merjenja Himalaje in vsi podatki so bili poslani v Kalkuto, kjer bi računarji izračunali višine posameznih vrhov. Tem so dali ime z rimskimi številkami, zakaj za večino himalajskih vrhov niso našli imena.

In nekega dne je v računskem odseku planil neki računar in pohitel k vrhovnemu upravitelju tega odseka: »Gospod, našel sem najvišji vrh sveta!« — Bil je to vrh rimska številka XV, a izračunal ga je takrat na 8840 m višine. Z največjim zanimanjem so tedaj iskali pri himalajskih plemenih ime tega vršaca. Toda nihče ni vedel, kako se imenuje, ne učenjaki ne ljudstvo. Predložili so torej, da bi mu dali ime slovitega Angleža Everesta, ki je začel z merjenjem Himalaje. In od tega dne kličejo Angleži ta vrh Mount Everest. Medtem pa se pojavi novi raziskovalec Himalaje in oznani učenjakom, da je našel ime najvišjega vrha, katerega nazivajo Nepalci Gaurisankar; to ime so sprejeli poslej vsi ostali narodi. — A kaj pomeni Gaurisankar?
Gauri je drugo ime za znano indsko boginjo Kali, a Sankar je ime boga Sive. Pozneje so spoznali, da vrh Gaurisankar ni vrh številka XV. katerega so Angleži nazvali Mount Everest, marveč čisto drugi vrh. 40 km daleč od M. Everesta in le 7002 m visok. In tako je sprejel ves svet ime za najvišji vrh Mount Everest, ki pa ima po najnovejših računih 8888 metrov višine.
Ali je v resnici 8888 m visok? Kdo ve! Morda je višji, morebiti je nižji, saj so povezane mnogotere težkoče s temi merjenji, na pr.: spreminjanje samega vrha Mount Everesta, ki ima tokrat več snega, drugikrat manj. Napak merilnih priprav še niso mogli povsem odstraniti. Dalje ne vedo točno za višino morja, odkoder merijo, in sicer radi gravitacijske privlačnosti same Himalaje, ki kot ogromen kolos privlači morje k sebi kakor mesec. In še radi zračne refrakcije. In še drugi činitelji so morebiti, kateri pa so nam zaenkrat še nepoznani. Na tak način lahko pričakujemo še kak popravek pri višini najvišjega vrha sveta.
Odkar so odkrili to zemeljsko čudo, je šlo že premnogo učenjakov in ekspedicij (s posebnim dovoljenjem angleške in tibetske vlade) v te zemlje, da bi mu našli pravo ime. Mnogi so že končali, cele ekspedicije so Tibetanci že pobili kakor na pr. leta 1925, tako se ni na vrh do danes še nihče vzpel. Ekspedicija iz leta 1923 je že triumfirala, no zato je bilo razočaranje tem bridkejše. Po več tednih težkega, vratolomnega potovanja so končno plezalci zagledali Mount Everest v vsej njegovi krasoti in veličastju; stali so na njegovem podnožju, odkoder je bilo do njegovega vrha še 5000 metrov. Od tu so se pognali preko ledenikov, strašnih prepadov in čeri; tu je bila pot tako mučna, da so dnevno prekoračili komaj po nekaj sto metrov višine, zakaj zrak je bil tu že tako redek, da so morali vsakih deset minut počivati in se oddihavati.
Za nekaj dni pa so le prispeli do višine, od koder je bilo le še 900 m do vrha. Od tu naj bi naslednji dan že spravila najdrznejša dvojica naprej in po dveh dneh naj bi bil Mount Everest premagan! Zgodaj zjutraj sta se odpravila in ko je sonce legalo spat, ju je ekspedicija z daljnogledom opazila v višini
8400 metrov visoko. Jutri ob tem času se bo zgodilo čudo sveta ... V svitu prve zarje naslednjega jutra je videla ekspedicija svoja dva junaka že na poti proti vrhuncu. V višini 8720 metrov pa ju nenadno zakrije bel oblak. Oblak se je polagoma razkadil, toda naših junakov ni bilo več videti. Ekspedicija ju je iskala z daljnogledom cel dan in še naslednje dni — zaman, zginila sta za vedno. Ali sta dospela na vrhunec pa tam radi onemoglosti končala? Ali sta strmoglavila s pečin Mount Everesta, ki ga obkrožajo z one strani? Ne vemo — skrivnost si je pridržal Mount Everest za vedno.

Ali so končno le odkrili pravo ime Mount Everestu? Da; našla ga je ekspedicija iz leta 1921. To toliko iskano ime je Čomo-lungma, a pomeni v tibetskem jeziku boginjo, mater gora. Torej po 70 letih je uspelo ekspediciji najti pravo ime! — Ali je to resnica, da je ta ekspedicija prva našla to ime? Angleške knjige so sicer polne slave nad odkritjem pravega Mount Everestovega imena, in vendar je bil Čomolungma odkrit že leta 1717!
Misijonar-jezuit, ki je prepotoval Tibet, je prvi izdelal zemljepis te zemlje v Pekingu in na tej zemljepisni karti, ki je bila leta 1733 tiskana v Parizu, stoji nad najvišjim vrhom sveta zapisano: Čomo-lungma!
Prav zato se sloviti švedski prirodoslovec Sven Hedin roga tej angleški slavi v svoji knjigi o Mount Everestu: »Čisto nepravilno je, da je polkovnik Everest, ki je meril Himalajo in dal ime Mount Everestu, odkril ta vrh. Nimam namena, da bi zmanjšal njegovo slavo ali mu celo odvzel čast odkritja, toda ne morem drugače, ko da prinesem na dan resnico, da je Mount Everest z neznatnimi pogreškami naslikan na zemljepisni karti, ki jo je izdelal francoski jezuit v Pekingu 1717, in sicer pod pravim imenom Čomo-lungma. Te zemljepisne karte so tiskane v Parizu 1733 ... In če je že v Londonu toliko proslavljanja nad to ekspedicijo, bi bilo lepo, da bi se spomnili tudi onih, ki so šli pred 260 in 200 leti po isti poti, pa ne, da bi se vzpeli na najvišje vrhunce gora, marveč s sveto namero, da oznanjajo Tibečanom evangelij ...
Za tem imenuje dva jezuita o. Grueberja in o. Alberta D'Orville, ki sta leta 1661 zapustila Peking in nesla s seboj znanstvene aparate za raziskovanje krajev — prva znana znanstvena ekspedicija, kamor so prišli Angleži šele polnih 200 let kasneje ...
Izvestni ljudje taje danes vse veliko kulturno poslanstvo cerkve v človeštvu; samostani, kjer so marljivi samostanci dneve in noči pisali knjige, učili ljudi lepote in dela, so jim danes v posmeh. Duhovnik je za nekatere današnje ljudi nazadnjak nekulturnež; kar lepega in dobrega ustvari, se ne vidi. Jasno je torej, da so čisto mirno zatajili junaške misijonarje, ki so pred 200 leti brez priprav gazili po strahotnih azijskih vrheh in puščavah, kjer so iskali duš in znanosti. Saj to jo bilo pred dve sto leti!

Slovenec, 5. oktober 1932
 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti