Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 07.04.1997

Delo, Šport: ... Uroš Perko čez težavno smer

Ocenil jo je s spodnjo enajsto stopnjo - Več ko 30 poskusov - Zdaj enako težka smer v tujini

PODVIG - Uroš Perko v previsih nove smeri, ki sodi med najtežje v Sloveniji.
(Foto: Matej Mejovšek)

Dvajsetletni Kamničan Uroš Perko je zelo hitro prišel med najboljše slovenske športne plezalce. V zadnjih dveh letih se je posvetil predvsem plezanju težkih smeri v skali in že ima za seboj celo vrsto najtežjih smeri v Sloveniji. Zelo odmeven pa je njegov zadnji dosežek v Mišji peči, kjer je preplezal novo smer »Talk is cheap«, ki jo je ocenil s francosko oceno 8c.
Petnajst metrov dolga smer poteka v t.i. Tedijevi luknji, močno previsnem predelu Mišje peči. Desno od nje sta tudi obe preostali slovenski smeri s tako visoko oceno: Za staro kolo in majhnega psa (8c+) in Sanjski par (8c). Avtor obeh je Tadej Slabe, ki je že pred leti opremil tudi najnovejšo Perkovo smer. Ker se je Slabe posvetil drugim projektom, je vse do letos ostala nepreplezana.
Perko se je smeri lotil lani jeseni. V njej je prebil kar nekaj časa. Natančno je preštudiral vsak gib in po več kot tridesetih poskusih mu jo je 22. marca uspelo preplezati. Smer predstavlja vzdržljivostni problem v maksimalni moči. Zaradi majhnih oprimkov v zelo previsni steni je treba imeti zelo močne prste. Pri dinamičnih gibih je treba biti zelo natančen in skoncentriran. Plezalec mora biti zelo razgiban in zelo precizno postavljati noge. Na dveh tretjinah smeri je v luknji v stropu mogoče slabo počivati. Najbolj atraktiven je zadnji del smeri, kjer je Perku odneslo noge od stene in je nekaj dolgih gibov naredil samo na rokah. Po vzponu se je odločil, da težave oceni s francosko oceno 8c, ki bi jo lahko prevedli v UIAA oceno X+ do XI-. Gre za oceno, ki smer uvršča v najvišji težavnostni razred, saj je sedaj najvišja ocena na svetu 9a (XI).
Pred Perkom so tako težko smer od naših plezalcev preplezali še Tadej Slabe, Marko Lukič in Jure Golob. Lukič in Golob sta ponovila že preplezane smeri in potrdila njihovo oceno, smeri Slabeta in Perka pa še niso bile ponovljene, tako da tudi ocene še niso potrjene. Treba pa je povedati, da so obe Slabetove smeri že poskusili ponoviti, vendar brez uspeha. V zadnjih dneh je bilo tudi v Perkovi smeri kar nekaj plezalcev. Med velikonočnimi prazniki so jo poskušali preplezati tudi uveljavljeni tuji plezalci, sicer pa jo študirajo tudi nekateri naši najboljši. Dokončno vrednost bo smeri dala šele potrditev ocene, Perko pa pravi, da bo svojo formo preizkusil tudi v enako ocenjenih smereh v tujini.

MIHA PETERNEL

Prva desetka Luke Zazvonila
Devetnajstletni Luka Zazvonil je preplezal svojo prvo čisto desetko. V Mrtvaškem plesu (8b oz. X) v Mišji peči je bil uspešen po več poskusih, prvič pa je v smeri poskušal septembra lani. Uspešno je ponovil še celo vrsto športno plezalnih smeri. Med njimi so Sonček v očeh (8a+ oz. X-), Strta srca (8a+, v 5. poskusu), Oktoberfest (8a, v 3. poskusu), Toshiro Mitira (8a, v 5. poskusu) in Giljotina (7c+/8a). Anacondo (7c+/8a) v Podpeči je preplezal v prvem poskusu, vendar pa je prej že videl plezalce v njej, tako da je opravil vzpon na »fleš«. V drugem poskusu mu je uspelo preplezati smeri J.C. Kid (8a) in Gor (7c+), vzpon na pogled pa mu je uspelo opraviti v smeri Podpeč Express (7b/b+).
Minuli teden je v Podpeči preplezal še dve smeri spodnje desete stopnje. Najprej je bil uspešen v Franticu (8a+), nato pa je opravil še drugi vzpon v sosednji smeri Pozejdon. Prvi je smer preplezal Matej Sova, ki je za smer predlagal oceni 8a+ in 8b. Čeprav se je Zazvonilu med enim od neuspešnih poskusov odlomil dober oprimek in je sedaj smer postala še malo težja, se ne more odločiti, katera od obeh ocen, ki jih predlagal Sova, je primernejša.

M. P.

Anže Štremfelj ponovil Sončka
Anže Štremfelj, trinajstletni sin znanih alpinistov Andreja in Marije Štremfelj, je v Mišji peči preplezal 16 metrov visoko smer Sonce v očeh (8a+ oz. po UIAA lestvici X-). Najprej je smer dvakrat preučil z varovanjem od zgoraj, nato pa mu je 31. marca vzpon uspel v drugem poskusu.
Anže Štremfelj je svojo prvo smer, ocenjeno s francosko oceno 8a, preplezal že leta 1995, ko je bil uspešen v Ekosistemu (8a) v Bohinjski Beli. Prvi od predstavnikov naše najmlajše plezalne generacije, ki je preplezal Sonce v očeh, je bil lansko leto Anžetov vrstnik Gregor Rant.
Pred Soncem v očeh se je Štremfelj posvečal predvsem plezanju na pogled v plezališču Babna nad vasjo Osp. Tako je preplezal smeri El Garbo (7b), Senza nome (7b), Ospomaniac (7a+) in Trio fantasticus (6c+/7a), za Mosquiots Wallu (7b+) pa je potreboval dva poskusa. V Mišji peči je na pogled opravil s prvim raztežajem Ptičje perspektive (7b+ oz. IX-). Isto smer je, prav tako na pogled, preplezala tudi Anžetova sestra Katarina.

M. P.

Tržačana preplezala Sanjski ozebnik
Janko Oprešnik je soliral spodnji del smeri - Erik Švab in Giovanni Bazo sta bila v steni dva dni
Sanjski ozebnik v severni triglavski steni sodi med najboljše in najzahtevnejše zimske smeri v Julijskih Alpah. Steno prereže ravno na sredini in skozi Črni graben v lepi direktni liniji pripelje na Plemenice. Spodnji del sta pozimi prva preplezala Franček Knez in Lojze Cajzek leta 1981, celo smer pa sta prva preplezala Čeha Mrozek in Ullsperger l. 1985 v štirih dneh. Druga ponovitev je pripadla njunima rojakoma dve leti kasneje, naša alpinista Miha Vreča in Mare Vrevc pa sta januarja 93 v zgornjem delu zavila v Skalaško smer.
Letošnjo zimo so med alpinisti krožile govorice, da je v spodnjem delu smeri trd, od plazov zbit sneg, kar je za plezanje seveda idealno. Prvi se je stene lotil Janko Oprešnik (T.E.R.R.A. šport) in 9. marca ob pol šestih zjutraj z lahkim nahrbtnikom sam vstopil. Razmere so bile dobre, zato je po strmem snegu (70 do 85 stopinj) hitro napredoval. Najtežje je bilo 200 metrov nad vstopom, kjer je naletel na nekaj metrov skale, čez katero je splezal s pomočjo klina, nato pa ga je čakalo še nekaj navpičnega snega. Ko je priplezal v Črni graben, je naklonina popustila in po osmih urah in pol je priplezal do zapore pod Črno steno. Zaradi pršiča, ki je pokrival skale, se je odločil, da raje zavije v sosednjo Skalaško smer. Vendar pa se je že pod Ladjo spet znašel v globokem snegu, zato se je odločil za umik. Najprej se je spuščal po Skalaški, nato pa po robu Črnega grabna in se pozno zvečer vrnil v Vrata. Oprešnik je tako opravil prvo zimsko solo ponovitev Direktne smeri na Črni graben (V, VI/ 5 -6, A0,600 m, 8.30 h).

STRMO OD ZAČETKA -V strmih vstopnih raztežajih Sanjskega ozebnika.
(Foto: Erik Švab)

Le nekaj dni kasneje, 12. marca, sta v isto smer vstopila dva Tržačana, Slovenec Erik Švab in Italijan Giovanni Bazo. S 60 metrov dolgo vrvjo sta do Črnega grabna potegnila le štiri raztežaje. Plezanje v tem delu je bilo psihično zelo zahtevno, saj marsikje nista mogla urediti varovanja v skali, v snegu jima pa to ni uspelo niti s snežnimi sabljami. Na mestu, kjer si je Oprešnik pomagal s klinom, sta naredila kratko nihajno prečnico v levo in tako prej prišla do snega. Ko sta prišla v Črni graben, sta se razvezala in ob mraku dosegla zaporo pod Črno steno. Nadaljevala sta s čelnimi svetilkami in preplezala nekaj kočljivih kombiniranih raztežajev, v katerih je bil sneg le slabo sprijet s skalo. Ustavila sta se šele ob dveh zjutraj, ko sta prišla do vznožja Ladje. V bivak vrečah sta počakala jutra. Drugi dan sta preplezala Ladjo, katere strmi del je bil kopen, nato pa po lažjem svetu v šestih urah dosegla rob stene.
Švab in Bazo sta torej spodnji del tisoč metrov visoke stene preplezala po Sanjskem ozebniku, zgornjo tretjino pa po Skalaški smeri in za vzpon porabila 25 ur efektivnega plezanja. Varovala sta 16 raztežajev, drugo pa sta preplezala nenavezana. Ocena je pri takem vzponu nekoliko manj pomembna, saj se razmere iz leta v leto spreminjajo, vsakemu, ki je že kdaj plezal pozimi, pa je jasno, da gre za zelo zahteven vzpon. Vseeno pa poglejmo, kako sta težave ocenila Tržačana: kompleksna zahtevnost smeri V-VI, težave v ledu 5+ (95 st./75 st., 40 - 85 st.), težave v skali V+/A0, IV.

M. P.

Izpiti za alpinistične inštruktorje
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje je razpisala izpite za alpinistične inštruktorje. Teoretični del bo 15.4. v prostorih PZS, praktični pa od 8. 5. do 11. 5. na Okrešlju. Rok za prijavo na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, je 11. april.

M. P.

Strah pred nevihto
Dare Božič in Klemen Hančič sta v zahodni steni Brane potegnila novo smer Strah pred nevihto (VI-, A2/III-IV,900 m, 12 h). Vstopila sta med Belim stebrom in Orionom. Plezala sta 8. 2. in 1. 3., glavne težave pa so zbrane v prvih treh raztežajih.

M. P.

Vzponi AO Rašica
Alpinistke in alpinisti AO Rašica so minulo zimo preplezali celo vrsto ledno-snežnih smeri v naših gorah. Teranovo v Dolgem hrbtu sta preplezali Mateja Pate in Olga Zorko (AO Matica), Matic Redelonghi in Ana Svetlin, Matjaž Ocepek in Petra Frelih ter Matevž Kramer in Miha Valič, ki sta vzpon opravila kar nenavezana. Slovensko v Triglavu so ponovile Minja Gregorič (AO TAM), Mateja Pate in Olga Zorko. Slednji dve sta preplezali še Tomazinovo v Stenarju.
Miha Valič je smučal z grebena Jalovca, saj prav na vrhu ni bilo dovolj snega. Zaradi ledu je moral po zgornjem delu Ozebnika sestopiti peš.
V okviru alpinistične šole so Rašičani izpeljali že pet skupnih tur, na Vršiču pa so imeli tečaj zimske alpinistike, v okviru katerega so preplezali tudi več lažjih grap.

M. P.

Snežne smeri
Boris Lorenčič in Boris Strmšek (oba AO Kozjak) sta ponovila Tomazinovo v Stenarju, Mira Zorič (AO Slov. Bistrica) pa je s soplezalci preplezala Teranovo v Dolgem hrbtu in Grapo med Ledinskim vrhom in Babo.

M. P.

Everest '97 je močna odprava
Hrvaška mednarodna odprava Everest '97, ki jo vodi znani alpinist in organizator himalajskih odprav Darko Berljak, šteje kar 20 članov, ob njej pa je še treking, ki so ga prav tako organizirali v okviru Everest d.o.o. iz Zagreba, firme Hrvatskog planinarskog saveza.
Prvi so odšli na pot 30. marca Berljak, zdravnik Dubravko Markovič, Hrvoje Kamenjarin, Alen Klabot, Dražen Pezer in Igor Cindrič, vsi Hrvaška, ter trije slovenski alpinisti: Franc Pepevnik , Milan Romih in Smiljan Smodiš. O odhodu nadaljnje četverice naših (Burnik, Kozjek, Leskošek in Tomazin) 1. aprila smo že poročali, sočasno z njimi pa so odpotovali še Hrvata Danko Petrin in Gordon Jovič, Nemec Joseph Stiller in Muhamed Gafič iz Sarajeva. Zadnji trije: Mario Bago, Mario Rodeš in Branko Šeparovič in trekinška skupina, pa bodo odleteli v Katmandu jutri.
V načrtu je, da po aklimatizaciji (prvi so nanjo odšli že včeraj) v nepalskih gorah (Langtang Himalaja) 16. aprila odpotujejo prek meje s Kitajsko v Tibet in tri dni kasneje naj bi že bili na Rongbuku. Bazni tabor naj bi bil postavljen 26. aprila. Tri dni pozneje naj bi prek Vzhodnega Rongbuk ledenika postavili T1 na Severnem sedlu, sledil pa bo vzpon na vrh po severnem grebenu in Velikem ozebniku. Ob tem, normalnem pristopu imajo še individualne cilje: Šeparovič in Tomazin bosta skušala z vrha smučati, Petrin poleteti s padalom in Kozjek preplezati novo smer, nekaj pa jih bo poskušalo priti na najvišji vrh sveta Everest (8848 m) brez dodatnega kisika.
Računajo, da bodo na gori oz. v njenem vznožju 33 dni (vrnili naj bi se 9. junija) in v tem času naj bi jih obiskali tudi udeleženci trekinga. V bazi bodo imeli dva satelitska telefona (z možnostjo digitalnega prenosa teksta in fotografij) ter posebno kompresijsko vrečo, neprecenljiv pripomoček za pomoč obolelim v velikih višinah.

FRANCI SAVENC
 

07.04.1997


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredil: G.Š.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45946

Novosti