Delo, Šport: ... Druga najtežja smer v naših plezališčih

Najtežja športno plezalna smer v Sloveniji je Za staro kolo in majhnega psa (8c+) v Mišji peči pri Ospu. Spomladi 1992 jo je preplezal Tadej Slabe in je bila takrat med petimi najtežjimi na svetu. Drage smeri pri nas pa niso presegle ocene 8b+, tako da je Nostalgija dolgih senc zdaj druga najtežja. Smer je Mejovšek preplezal v soboto, 11. septembra 1993.
Smer poteka v sektorju Amfiteater v Kotečniku pri Libojah, desno od smeri CSN. Dolg je triindvajset (23) metrov in se prevesi za šest metrov. V njej je približno štiriindvajset gibov, ki jih je treba opraviti brez vmesnega počivanja, na koncu smeri pa je še precej težak boulder, pravi Mejovšek. Smer je naštudiral v desetih dneh, potem pa jo je preplezal v štirinajstem poskusu. Mejovšek pravi, da gre za lepo smer z lepimi gibi.
Poleg tega je v poletnih mesecih preplezal še več smeri v naših skalah, bil pa je tudi v Zahodni Cini in V Šitah. Že junija je v Kotečniku preplezal novo smer z imenom Smrtonosni slepič in Medvedek Pu. Spodaj gre po smeri CSN potem pa desno in samostojno do vrha. Ocenil jo je 8a+/8b. V Črnotičah je plezal Gnojno bulo po obeh variantah: po lažji z oceno 8a+ in plezal Gnojno bulo po obeh variantah: po lažji z oceno 8a+ in po težji, brez uporabljanja desne poči, z oceno 8b. V Kotečniku je preplezal še Masaker (8b), v različnih slovenskih plezališčih pa je zlezel deset smeri z ocenami 8a in 8a-. Od maja do zdaj je na pogled preplezal pet smeri z oceno 7c, od tega enega v Frankenjuri z oceno IX/IX+, ter petnajst z oceno IX-. V Kotečniku je prosto soliral Herkulesa (7a/7a+) in Orumeneli list (7a+). Že prej pa Sirove luknje (VIII).
Maja Čonč (AO Matica) je v Kotečniku preplezala Vrh bogov (7+) in Zmajčkov butik, na pogled pa več smeri sedme stopnje. V Frankenjuri je preplezal nekaj smeri s težavami VII+ in VII+/VIII- Mejovšek je v Klegemajerju v Frankenjuri preplezal bolvansko smer Windsterker (IX+).
V hribih pa sta Mejovšek in Albin Simonič (Šaleški AO) 29. 7. preplezala Das ist nicht kar tako v Šitah. Strinjata se s Karovo oceno IX-, čeprav je bila med njunim vzponom skala zelo vlažna in celo mokra. V Dolomitih, v Zahodni Cini, pa so 12. avgusta plezali Mejovšek in Simonič ter Maja Čonč. Cassin-Rattijevo sta Mejovšek in Simonič preplezala na pogled, Maji Čonč pa raztežaja z oceno VIII ni uspelo preplezati prosto. V Traupfeilerju na Selli sta Simonič in Mejovšek splezala tri raztežaje dolgo smer z oceno IX-, z Majo Čonč pa sta na pogled preplezala smer z oceno VII+/VIII-. V Raduhi sta Čončova in Mejovšek prosto preplezala Edijev steber (VII-, 150 m) in Dorkino smer (VI+, VIII-, 150 m).
Melovšek in Simonič sta v Veliki Cini hotela preplezati saško Superdirettisimo, pa se je zaradi hudega mraza v tistih dneh nista lotila.

ALEŠ BJELČEVIČ

V AKCIJI - Matej Mejovšek.

Kielkowski: Mount Everest
Poljski alpinist, ki sicer živi v Nemčiji, izdaja alpinistične vodnike za posamezna območja Himalaje pa tudi Andov — Na voljo pri nas
Jan Kielkowski je postal planinski javnosti širše znan pravzaprav šele z izdajo alpinističnega vodnika za območje Everesta leta 1986. Izšel je pri specializirani založbi AREE Greni v Frankfurtu in je bil pravzaprav že draga izboljšana izdaja, natisnjena pa je bila v nemškem jeziku. Tista iz leta popreje, ki je izšla v poljskem jeziku in samozaložbi, je namreč (pre)hitro pošla. Sedaj pa je pred nami že tretja izdaja in — zanimivo — v tretjem jeziku, angleščini.

VSE O EVERESTU - Shema smeri in variant, ki vodijo po zahodnem grebenu Everesta; ne manjka celo Manfreda Chimmy, kamin, poimenovan po našem alpinistu Marjanu Manfredi.

Jan Kielkowski, ki je bil nekdaj seveda tudi sam alpinist (tudi udeleženec odprav v tuja gorstva), nam tokrat predstavlja Everest v eni sami knjigi in ne več v posameznih zvezkih. Opisuje in grafično predstavlja - je namreč tudi odličen risar, pa tudi avtor grebenskih skic - pa celoten masiv, ob najvišjem vrhu sveta Everestu, še Lotse, Šartse in sploh ves greben tja do sedla Kangšung La, na severu do vrha Čangšeng, na zahodu pa do sedla Lo La, pa še vso grmado Nuptseja z vsemi njegovimi grebeni. Format je klasičen (za tovrstno literaturo, nekako A5), knjiga ima 202 strani, je broširana, z barvnimi platnicami in natisnjena na dobrem papirju. Poleg pa še poseben zvezek formata A 4 z nadaljnjimi prikazi terena, orografskimi skicami v merilu 1:50.000 in seznami vrhov.
Res, za alpinista, ki hoče masiv Everesta spoznati do obisti, je podatkov, kolikor si jih le želi. Celotna kronologija, zabeležke o vseh odpravah od leta 1921, ki so delovale na tem področju! Vse smeri in variante, pa čeprav so bile komaj načete, na vse vrhove, vršiče in celo sedla, so prikazane grafično in podatkovno.
Izvemo n.pr., da je doslej neosvojenih še kar nekaj kot: Lotse - srednji vrh (8426 m), Nuptse - zahodni vrh I (7748 m), pa vzhodni enake oznake (7815 m), pa še II (7703 m), Šertse II (7589 m), Num Ri (6677 m), Num Ri - severni vrh (6466 m), Peak 6558 in precej pettisočakov. Nanizana je tudi vsa množica imen, s katerimi so poimenovali najvišji vrh sveta in njegove vazale. Ne manjka izčrpen bibliografski pregled (tudi naše edicije so v njem, od knjige Himalaja in človek Blažeja in Levstika, do lanske Na vrhovih sveta), zelo-zanimivi so namigi o »problemih«, ki so še pred alpinisti ipd. Resnično, to že ni več vodnik, to je prava monografija.
V knjigi seveda ne manjka tudi »sledov« naših himalajcev. Vse ima zabeleženo od datuma njihovega vzpona na Lo La leta 1979 in Jugoslovanske smeri po zahodnem grebenu (sedaj ima v spodnjem delu že kar nekaj variant, nastalih med poskusi, ponoviti jo), do Slovenske v južni steni Lotseja. Naša imena so seveda tudi med pristopniki na Everest in Lotse, zabeležene so vse odprave in - celo ena, za katero(še) nimamo podatkov iz leta 1985 na La Tse ...
In še podatek za tiste, ki bi si ta izbor podatkov zaželeli: vodnik stane 18,50 USD, dodatek s podnaslovom Mountaineering Atlas 6,50 USD, za poštnino pa-je potrebno prišteti po 2,50 USD na izvod. Distributor je Expio Publishers, 1-Maja 40/6, 44-100 Gliwice, Polland, denar pa je potrebno nakazati na BSK, III O/Gliwice, Nr. 312682. 290515-136. Če bo šlo vse, kot treba, pa bo vsaj nekaj izvodov kmalu naprodaj tudi v ekonomatu Planinske zveze Slovenije.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Vzponi AO Kranj
Jelka in Mirko Kranj c sta 8. avgusta v Travniku preplezala Svečo (VI+, 800 m), in sicer do vrha. Andrej Prinčič in Darja Zaplotnik sta dan prej v Zapotoškem vrhu preplezala Speedy Gonzalesa. Matej Kranjc in Aleš Ekar sta v Ojstrici ponovila vstopno varianto Modec—Režkove smeri (Schlaudosich—Wacek, pozneje vključena v Zmaja) in izstopila po Modec-Režkovi (III-V). Tomaž Strupi in Andrej Prinčič sta 18. 8. v Druju ponovila Ameriško direktno do bolvana (PP, VII-), v Auguilleu du Midi pa 21. 8. prosto Rebuffatovo (VII). Viktor Relja in Suzana Gorjup pa sta bila v Vasi di Mellu in Selli. V Mellu sta 14. 8. ponovila Stomaco Pelso z L'alba del Nirvana (VI-, 150 m, 2 uri), Fritzino (VI, 100 m, pol ure), naslednji dan pa II risveglio di Kundalini (VI, AO, 390 m, štiri ure), v Piz Ciavezesu pa sta 19. 8. preplezala smer Via Italia do gredine (V, A2, 220 m, štiri ure).

(AB)

Težave smučarske odprave na Šišo Pangmo
Vodja odprave Matej Kranjc, ki je iz Ljubljane odšla 13. 9., je iz Katmanduja poslal poročilo o težavah, na katere je odprava naletela po prihodu v Nepal: »Vse odnose s Tibetian Mountaineering Association (TMA) opravlja italijanska agencija Fokus, kateri smo teden pred odhodom plačali stroške za štiri člane v višini 20.000 ameriških dolarjev.« Vendar denarja še ni na računu TMA, za vsakega nepalskega pomočnika (kuharja in šerpo) pa morajo plačati dodatnih 1500 dolarjev, za kar pa nimajo denarja. Zato gre z njimi samo kuhar, šerpi, ki je tako ostal brez službe, pa morajo plačati devetsto ameriških dolarjev odškodnine. »Oprema v skladišču KOTG v Katmanduju je bila drugi šok. Pred nami sta se založili dve odpravi, sicer žepni, pa imamo vendar velike probleme z višinskimi šotori, (spalnimi) vrečami, kisikom (za zdravniško uporabo), višinsko posodo ...« Manjkajočo opremo so zato kupili s svojim denarjem in neplanirane izdatke povečali čez 2000 dolarjev. Zato jih resno skrbi, kako bodo poravnali vse stroške po vrnitvi s hriba, če ne bodo dobili dodatnega denarja iz Slovenije. Kitajske vizume so dobili brez težav, ker pa Slovenija ne šteje več za socialistično, so zanje plačali dodatnih 240 dolarjev, 22. 9. so se z avtobusom odpeljali do tibetanske (kitajske) meje.

ALEŠ BJELČEVIČ

Dve prvenstveni v Krmi
Slavko Rožič in Janko Meglič (AO Tržič) sta splezala dve prvenstveni smeri. Prva, Črna maša, gre desno od DKV oziroma med DKV in Tržiško (to sta 30. 5. letos preplezala Slavko Rožič in Janez Primožič). Spodaj gre po gladkih ploščah, rumenim previsom zgoraj pa se smer umakne levo na raz in gre po njem na vrh stene. Visoka je 400 metrov, težka VI, Al/V, plezala pa sta jo sedem ur.
Nekaj dni pozneje sta splezala še eno smer. Ta gre levo od DKV in levo od Ažmanove (6. 6. letos sta jo plezala Filip Bence in Janez Primožič). Začela sta v veliki votlini in nadaljevala po stebru do velike zajede v srednjem delu. Izstopila sta po ploščah med Ažmanovo in razom. Imenovala sta jo Lomska, dolga je devet raztežajev (s petdesetmetrsko vrvjo), vstop sta ocenila VI+, drugo pa okoli V+, rabila pa sta štiri ure.
Pred tem sta Meglič in Rožič 1. avgusta preplezala Desnega Piussija v Malem Koritniškem Mangartu. Vstopila sta po Kunaverjevi in po četrtem raztežaju zaradi megle in mraza zavila v Piussija. 21. avgusta sta v Travniku opravila eno prvih ponovitev Črne lepotice (VI, A2/ IV). Plezala sta jo deset ur. 29. 8. je Slavko Rožič v Beli peči ponovil Jubilejno (VI+/IV-V), Fazanovo (VI+/ VI-), v Storžiču pa 8. 8. Črni graben (V-III-IV) in Halužanovo (V+/V). 14. avgusta pa sta Janez Primožič in Slavko Rožič zlezla Phillip-Flammovo v Civetti. Zanjo sta rabila deset ur. Izstopni kamini so bili mokri, ledeni pa ne.

ALEŠ BJELČEVIČ

Kusum Känguru
Janko Oprešnik in Danilo Tič (AO Impol) sta šele prejšnji ponedeljek odpotovala v Nepal. Najprej nameravata po lanski smeri doseči vrh Lobuče (6119 m) v skupini Kumbu, nato pa se bosta lotila še nepreplezane zahodne stene Kusum Känguru (6969 m), enega najbolj divjih vrhov v Hinku Himal, južnega obrobja Kumbuja. Dostop do stene je mogoč po brezpotni soteski, ki se izteka v dolino Dud Kosi le nekaj ur od Lukle proti Namče Bazarju. Gora šteje med treking vrhove, čeprav nima nobenega lahkega dostopa. Cenenih, a zelo težkih vrhov je v Nepalu še precej.
Oprešnika in Tiča spremljata Simon Unuk in Američan Fred Randall. Vrnili naj bi se čez dober mesec.

(T. Š.)

V Julijcih, Savinjskih in Dolomitih
Franci Horvat in Bine Javernik (AO Celje) sta 1. 8. v Mali Rinki preplezala Igličevo, Horvat pa je tam 4. 7. soliral Vzhodno. V Mali Raduhi sta 22. 8. preplezala ZZ, v najmanjši Cini 1.9. Preussovo poč, v Cima delia Madonna v skupini Pala pa 2. 9. Raz tančič.
Sebastijan Jančič (AO Trbovlje) pa je 19. 9. preplezal Severni Raz Mojstrovke in sestopil po Kaminski.

(AB)

Predavanje K2
V sredo 29. septembra ob 19. uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma z diapozitivi in filmskimi posnetki svojo zgodbo predstavila letošnja osrednja alpinistična odprava PZS. Spomnimo na dogodke: prvi osemtisočak za Zvonka Požgaja, deseti za Vikija Grošlja, trinajsti za Slovenijo, najviši naš dosežek brez dodatnega kisika, smrt Boštjana Kekca, omrzline, v snežnem metežu zasute Karničarjeve smuči, odlično vodstvo Tomaža Jamnika.

(T. Š.)

Trekingi
Letos bodo z vodniki PZS odšli trije trekingi
V začetku oktobra odhajata_ skupini dr. Žareta Guzeja in Marka Štremflja okrog Anapurn, konec oktobra pa bo Roman Robas vodil treking v Kumbu Himalajo (Everest, Lotse, Čo Oju). Hkrati bo organiziral še vzpon na treking vrh Naja Kanga (5846 m) za skupino mlajših alpinistov. Med njimi sta Dejan Ogrinec in Andrej Zorčič, ki bosta z vrha smučala po severni strani proti dolini Langtang. Ker je taksa za trekinške vrhove še vedno le 150 dolarjev, bo to cenena priložnost za dober podvig. Skupina Langtang je nabita s pet in šesttisočaki. Skupna značilnost so precejšnje tehnične težave, kratek in poceni dostop ter za večino nizke takse.

(T. Š.)

Novice iz Katmanduja
Knezu in Svetičiču, ki sta Katmandu zapustila prva, sledi proti Anapurni (8091 m) še vodja odprave Matjaž Pečovnik ter TV ekipa z Marjeto Keršič-Svetel in Janezom Hrovatom.
Debelak, Žerovnik in Robnik so proti Vzhodni Kumbakarni (Džanuju) odšli že prej, saj imajo daleč najdaljši in najtežji dostop.
Po vseh teh odpravah je v skladišču KOTG v Katmanduju ostalo le še nekaj manj vredne opreme.

Vzponi Silva Kara
Silvo Karo (AO Domžale, Zavarovalnica Triglav) je pred odhodom v Yosemite, kamor sta šla z Markom Prezljem, preplezal tole: s Prezljem v Vežici na pogled Črno mačko (VIII) in v Ospu Tržaško (IX-/VIII+). V Bohinjski Beli je ponovil Žensko za nagrado (8a), v Mišji peči pa Preobrazbo. Na pogled je v Mišji peči preplezal še Figo (7b), prvi raztezaj Ptičje perspektive (7 b), Jumbota (7 a) in Kindergarten (7a+). (AB)

Plezalni vodnik
V začetku oktobra bo izšla pri Planinski zvezi Slovenije druga popravljena in dopolnjena izdaja Plezalnega vodnika Repov kot in Kamniška Bela. Knjiga bo vsebovala opise in skice 194 plezalnih smeri, med katerimi je 34 novih, ter 28 fotografij sten na tem področju. Po zapisih v centru INDOK PZS in drugih dosedanjih objavljenih delih, kakor tudi ob pomoči drugih alpinistov (v največji meri Franceta Malešiča, Bojana Pollaka in Silva Babica - slike) je vsebino zbral, prispeval fotografije ter strokovno uredil Tone Golnar.

CIRIL VELKOVRH

Za neurejena plezališča bo treba skrbeti
V tujih revijah objavljeni članki o slovenskih plezališčih pripeljejo k nam vedno več plezalcev, ki pa jih vse težje sprejmemo.
V reviji Rotpunkt je denimo izšel članek o Ospu, ki ga je napisala Barbara Suša, fotografije v njem pa so od znanega plezalskega fotografa Heinza Zaka. Skice in opise smeri so naredili Erik Švab, Marko Fabčič in Tomo Česen, katerim se Barbara Suša na tem mestu lepo zahvaljuje. V petih poglavjih besedila je dana kratka predstavitev slovenskih plezališč in popularnosti športnega plezanja, zgodovine plezanja v Ospu, značilnosti Mišje peči (64 smeri in 16 projektov), pove se, kateri čas je najprimernejši za obisk in kakšni so ekološki problemi v primorskih plezališčih, odkod ime smeri Za staro kolo in majhnega psa, nekaj o njenem avtorju in še zelo na kratko kakšni so njegovi naslednji cilji. Objavljena pa je tudi v nemščino prevedena pesem Barbare Suša Za staro kolo in majhnega psa; pesnica se zahvaljuje prevajalki Mariji HergOuth za odličen prevod.
Besedilu sledi zemljevid Slovenije z natančno skiciranim položajem plezališč v Mišji peči, Ospu in Črnem kalu, Kotečniku, Bohinjski Beli in Vipavski dolini (Vipavska Bela). Na skici Mišje peči je vrisana večina smeri razen najnovejših; s statistiko smeri (številom smeri določenega težavnostnega razpona) je predstavljenih sedem tradicionalnih področij v Kotečniku, podobno sta popisani Vipavska in Bohinjska Bela.
Toliko o besedilu; besedilo je čisto v redu, vse tuje plezalne revije v vsaki številki predstavijo kakšno plezalno področje, zakompliciralo pa se bo, ko bo v Osp in drugam v Slovenijo začelo prihajati še več tujih plezalcev. Nobeno od teh plezališč, razen morda Bohinjske Bele, kjer sta v bližini Bled in Bohinj, trenutno ni sposobno vzeti v goste večjega števila športnih turistov. Ta problem se je že pojavil vsaj v Ospu, kjer ni dovolj prostora za parkiranje, parkira se včasih tudi po dvoriščih, ni najboljšega prostora za kampiranje, javnih stranišč ni, za vodo pa nadlegujemo domačine. V časopisnih anketah piše, da bi Slovenci radi živeli od turizma; ker pa se za tujce povsod ne skrbi primerno, postanejo ti domačinom nadležni. Mišja peč, na primer, je tako dobro plezališče, da presega samo krajevna in državna merila, zato bo tujih plezalcev tam vedno več. Ker pa za svoje športne in razvedrilne potrebe nismo sami krivi, bodo morali (krajevni) oblastniki za turiste poskrbeti ali pa jih zavrniti s prepovedjo plezanja.

ALEŠ BJELČEVIČ