Delo, Šport: ... Slovenci z dveh smeri na najvišjo goro sveta
Naši alpinisti bodo spomladi poskušali iz Tibeta, jeseni pa iz Nepala - Veliki cilj je smučati z vrha - Davo Karničar tokrat z nepalske strani
Najvišji vrh našega planeta Mt. Everest (8848 m), ki stoji na meji med Nepalom in Kitajsko, neustavljivo privlači alpiniste s celega sveta. Čeprav je v obeh državah potrebno za dovoljenje plačati velike denarje, sta bazna tabora na južni in severni strani gore vsako sezono (pre)polna. Tudi slovenski alpinisti se izzivu ne morejo upirati. Prvi Slovenci na vrhu so bili leta 1979 Andrej Štremfelj, Nejc Zaplotnik in Stane Belak-Šrauf. Zahodni greben, ki so ga takrat preplezali, še danes sodi med zahtevnejše smeri na Everestu.
Na vrhu Everesta so stali tudi Viki Grošelj, Janez Jeglič in zaenkrat edina Slovenka - Marija Štremfelj. Z Marijo je na vrh že drugič priplezal tudi njen mož Andrej. Minulo pomlad je z vrha smučal Hans Kammerlander, vendar pa je del sestopa opravil peš. Kar dva naša ekstremna smučarja želita letos njegov dosežek izboljšati.
Spomladi bo mednarodna odprava, ki jo organizirajo Hrvati, skušala osvojiti Everest iz Tibeta. Na njej bodo sodelovali tudi Stojan Burnik, Bojan Leskošek, Pavle Kozjek, Iztok Tomazin in morda še kdo od naših alpinistov. Glavni cilj Iztoka Tomazina bo smučanje z vrha, s čimer bo nadaljeval projekt SKI 8000, v okviru katerega so slovenski alpinistični smučarji že dosegli nekaj vrhunskih dosežkov. Ker pa se kaj lahko zgodi, da razmere smučanja ne bodo dopuščale, ima pripravljen tudi alternativni načrt - pridružil se bo Pavletu Kozjeku, ki načrtuje prvenstveno smer ali varianto na severni strani Everesta. Vodja odprave Darko Berljak (tel. 385 1 61 51 484) pa sporoča, da je nekaj mest na odpravi še prostih. Podrobnosti o odpravi in možnosti sodelovanja na njej lahko najdete tudi na Internetu (http://www.sp.uni- lj.si/www/bojan/everest/).
Davo Karničar je na Everestu poskušal že minulo pomlad. Nameraval je opraviti prvi smučarski spust z vrha, vendar pa se je vse skupaj končalo v viharju 8200 metrov visoko. Ponovno bo poskusil letos jeseni, tokrat z nepalske strani. Običajno je v jesenski sezoni na gori več snega, kar je za smučarja vsekakor ugodno. Karničar bo skušal smučati z vrha do baznega tabora ne da bi snel smuči in tako opraviti prvi res čisti smučarski spust z najvišje točke našega planeta. Za dokumentacijo podviga bosta skrbela vrhunska himalajca Stipe Božič (Hrv.) in Carlos Carsolio (Mehika), glavni sponzor pa bo verjetno Elan.
MIHA PETERNEL
Mehiške gore
Pred koncem lanskega leta sta v organizaciji Komisije za mednarodno sodelovanje PZS (pod vodstvom Janeza Pretnarja in Mihe Zajca) dve naši skupini spoznavali naravne in kulturne zanimivosti Mehike. Prva skupina seje za aklimatizacijo povzpela na Malinche (4461 m), ki nudi lep pogled na vse tri mehiške pettisočake. Po prvotnem programu naj bi bil nato na vrsti Popocatepetl (5452 m), žal pa je že od lanskega februarja zaprt zaradi vulkanskega delovanja. (Zaradi prahu sta se led in sneg skoraj povsem stalila, tudi ledenik na severnem pobočju. Cesta do Tlamacasa in seveda tudi koča, je zaprta ...) Zato je toliko bolj oblegana Ixtaccihuati (5286 m), ki je postala že kar 'božja pot'. Toda tudi na njej je velika sprememba, snega je zelo malo, dereze so potrebne le v vršnem delu ledenika, ki je brez razpok. Čeprav so na gori trije bivaki, so (skoraj) vedno zasedeni, enodneven vzpon pa je krepak zalogaj: 10-14 h s sestopom. Povzpeli so se tudi na Las Rodillas, dobrih 5000 m visok vrh, kar je bila dobra aklimatizacija za Orizabo (5748 m). Na tej gori pa je še 'po starem': slaba cesta do zavetišča (4200 m), gora pa poledenela, tako da vzpon zahteva popolno zimsko opremo. Na vrh se je povzpelo devet naših. Podobno je delovala tudi druga skupina. Najpreje so se povzpeli na Nevado de Toluoa (4702 m), potem pa še na 'Kolena' (Las Rodillas). Na Xte (kratko ime za Ixtaccihuati) so prišli trije, na Orizabo pa sedem.
R.S.
Turno smučarski rally
AO, GRS in ŠD Jezersko organizirajo smučarsko alpinistični rally Jezersko '97, ki bo 1. februarja. Dvočlanske ekipe bodo najprej s turnimi smučmi prehodile oz. presmučale 15 km dolgo progo, nato pa jih bosta čakali hitrostni preizkušnji: najprej šprint (250 višinskih metrov vzpona), nato pa še veleslalom. Rezultata teh dveh preizkušenj bosta tudi odločilna pri končnem vrstnem redu. Prijave sprejemajo do srede 29. t.m. (AO Jezersko, 4206 Zg. Jezersko, Zg. Jezersko 47, tel. 064 441 059. fax 064 441 016).
M. P.
Začetek zimske sezone na Jezerskem
Janko Meglic in Slavko Rožič sta na Silvestra, torej še pred obilnim sneženjem, preplezala Spodnji Ledinski slap (6-). Razmere so bile dobre, ledna orodja so lepo prijemala, le na dveh mestih je bilo ledu bolj malo. Janko Meglič je med povratkom v pol ure v idealnih razmerah ponovil še pozimi zelo priljubljeno Teranovo smer.
M. P.
Nova slapova v Iškem Vintgarju
Janez in Urban Golob sta 2. januarja v Iškem Vintgarju preplezala dva nova slapova, ki sta jih našla na levem bregu potoka. Do njiju sta prišla po poti, ki poteka po levem bregu približno 100 metrov nad potokom. Pot se konča pri dveh globokih grapah, v katerih sta oba slapova. Najprej sta sestopila do potoka, kjer sta začela plezati. V levi grapi sta preplezala smer Še pomnite tovariši (4+, 30 m), ki se začne z navpično svečo, v desni pa Brez njih ni športa (4, 110 m), ki ima dva skoka. Težji je prvi (80°, 20 m).
M. P.
Bohinjske razmere
Predstavitve turističnih zanimivosti na 'Svetovnem spletu' v svetu niso nobena novost, tudi pri nas ne. Pa vendarle ima predstavitev Bohinja kar nekaj posebnosti, zaradi katerih si je strani na http://www.bohinj.si vredno ogledati. Planinci in smučarji pa bodo z veseljem kukali na podnaslov /vreme.htm, kjer bodo našli vedno sveže podatke (javljane vsak dan sredi dopoldneva) o vremenu, temperaturi in višini snežne odeje, k temu pa za bohinjsko dolino še o urejenosti tekaških prog in možnosti drsanja, kompleten pregled (od tekaške proge do smučarskih naprav) za Smučarski center Vogel, za Koblo in Soriško planino ter tekaški center Pokljuka. Če k temu dodamo še 'TV sliko' z Vogla, je podatkov za načrtovanje aktivnosti sedaj res že precej.
F. S.
Razglasitev najuspešnejših
Planinska zveza Slovenije bo jutri (14. 1.) v veliki dvorani stolpnice Dela na Dunajski cesti razglasila najuspešnejše alpiniste in alpinistične smučarje v letu 1996. Prireditev se bo začela ob petih popoldne.
M. P.
45. festival v Trentu
V Trentu (Italija) bo od 25. aprila do 3. maja že 45. Filmski festival planinskega in raziskovalnega filma (rok za prijavo del poteče 10. oz. 20. marca).
O Cordilleri Real
Poročila naših odprav so večinoma skopa in neredko jih je težko dobiti. Še težje je priti do gradiv, ki so jih (eni več drugi manj) alpinisti zbrali o obiskanih gorah in ki v veliki meri olajšajo priprave novih akcij. Mire Steinbuch pa je za Kraljevsko verigo (Cordillera Real v bolivijskih Andih) pripravil že kar mali vodniček. Ker je knjiga Alaina Mesilija, edina za to gorstvo, težko dosegljiva, je v njem nanizal splošne podatke o Boliviji, tudi o podnebnih razmerah, kaj potrebuješ, seznam literature ipd. V drugem delu je prevod opisov najpomembnejših smeri za Illimani, za aklimatizacijski 'izlet' na Chacahayo, pa tri smeri na Mururato ter klasične smeri na Huayno Potosi in Condoriri. Dodal je tudi osnovni slovar besed in fraz, ki povsem zadostuje za sporazumevanje. F. S.
Namesto transverzale pot
Odbor za organizacijo Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije, ki ga od vsega začetka, torej že 27 let, vodi Martin Prevorčnik, je že lani sprejeli sklep, da Transverzalo preimenujejo v Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Letošnje leto pa je predvideno njeni prenovi, katere osrednji del bo novi Vodnik, ki ga pripravlja neumorni Jože Dobnik, ki je pot prehodil že petkrat. Na lanski (27.) podelitvi so razdelili novih 30 značk za prehojeno pot. Absolutni rekorder te naše najdaljše poti (od Gančanov v Prekmurju do Slavnika nad Koprom meri skoraj tisoč kilometrov) je še vedno Slavko Krušnik-Mihec iz Ljubljane, ki jo je prehodil že 21-tič. Zelo zagnana pa je tudi Vida Pliberšek, ki je lani prejela 12. značko.
F. S.
Alpinistična šola
Začetek alpinistične šole v Novem mestu bo 16. t.m. ob 19. uri na Glavnem trgu 7 (Rotovž). Organizira jo AO Novo mesto, vodja pa bo Roman Mihalič.