PD Velenje (iz uvodnika): Le zakaj so dragoceni kristali tako zanimivi, lepi in redki. Morda je kriva njihova barva, čistost in še kaj kar jih uvršča med posebne primerke, ki niso posejani vse naokoli.
Če bi upali lepoto gorske narave istovetiti s kristali, bi mednje upravičeno smeli uvrstiti Kristall Weisssee, smaragdno jezero na vzhodno Tirolski meji, oziroma severozahodni strani Grossglockner-ja (najvišja avstrijska gora, Veliki Klek 3798 m). Veliko modro-zeleno jezero, poimenovano Belo (Weisssee), leži v visokogorski kotanji obdani z ledeniki in vrhovi tritisočakov. Severna stran mu kroji hladno klimo z nestanovitnim vremenom.
/..../ Skupina sedemnajstih plezalk in plezalcev ter ene pohodnice se je formirala v dveh dneh in v nedeljo dopoldan smo že zrli v Kristalno jezero in pokončno "stenco", ki se je iz daljave kljub navidezni majhnosti ponosno dvigovala nad gladino lepega jezera.
/..../ Pol ure okoli jezera in skoraj bi lahko skočili v korito z deročim ledeniškim potokom, kateri je glasno hrumel v jezero. Ko so ugledali petindvajset metrsko jeklenico napeljano visoko po zraku nad ledeno mrzlim pritokom, pripeto na manjši balvan sosednje nabrežine, je morda marsikomu zastal dih. "Kako bom pa jaz prišel tu čez?" so govorile velike oči..
/.../ Istoimenska, več kot 400 metrov dolga ferata v nekaterih vodničkih ocenjena z E/F, v drugih "samo" z E je obetala nekaj plezalske telovadbe. To, da je primerna samo za tiste z bolj dodelanimi mišicami (beri tehniko plezanja), je bilo jasno. Na vstopu je na veliko pisalo "Samo za plezalce, ki gladko obvladajo E težavnostno stopnjo!". Starega dodatnega opozorila, na katerem je nekoč pisalo "Najtežja avstrijska ferata", nismo našli. Razumljivo, med tem so pri njih nadelali tri še bolj zapečene in črki F "prislonjene" ferate.
/.../ Nekaj vponk in preperele vrvi ki prečkajo jeklenico v mestoma previsni steni, pričajo o čudnih zgodbah te ferate. Prvi zasilni izhod, pa drugi, pa naprej dolge vrvi za spuste čez steno, so za manj izkušene kot grozeče prikazni. Ampak vse ima svoj namen ko prideš do tja. Tja kjer je konec, konec tvojih želja, upov in tudi moči. Ferata nad Kristalnim jezerom poskrbi, da se premalo podkovani in tudi tisti naivni streznejo prej kot se zavejo kako majhni smo v svetu pokončnih skal.
/.../ Počasi je šlo, vseskozi zelo počasi. Razumljivo, obilna skupina in ves čas spoštljivo visoka težavnost. Pravzaprav najvišja do sedaj za povprečne udeležence. Ampak tisti, ki so stali pod glavno jedjo, so grozečo temno rdečo vrv samo opazovali. Kajti pol ure kasneje so se na izstopu ferate razlegali vriski in slovenska pesem. Je še kaj lepšega kot zlezti nekaj mogočnega, spoznati svoje meje do zadnjega atoma moči in nabrati nove, koristne izkušnje?
/../ Tisti, ki niste bili z nami in vas napisano in naslikano ne bo preveč iztirilo, si boste morda zaželeli - drznili stopiti iz oči v oči s Kristalno jedjo, pripravite pravo orodje, kajti brez njega bo juha lahko hudo vroča in tudi zelo pekoča.
Celotna objava --> Kristall Weisssee