Delo, Šport: ... Hillova prosto ponovila Nos v steni El Capitana

Po Salatheju je Nos droga velika smer v monolitni steni Yosemitov, ki je doživela prosto ponovitev — Lynn Hill je zdaj zadovoljna
KRANJ - Ko sem se prejšnji teden pogovarjal z njo po telefonu, je bila slišati zelo zadovoljna. Kako tudi ne bi bila, imela je dober razlog. Uresničila je enega izmed svojih načrtov. Da bi prosto ponovila slavni Nos v steni El Capitana, si je močno želela.
Yosemitska dolina na vzhodu Kalifornije je bila vedno ena izmed tistih plezalnih področij, kjer se je dogajalo kaj novega. Stena El Capitana je seveda predvsem znana po številnih zahtevnih tehničnih smereh. Razvoj plezalnega športa in s tem naraščujoča kvaliteta pa sta tudi v te stene prinesla vzpone, ki so se pred leti zdeli skoraj neverjetni. Poskusov, da bi katero izmed zahtevnih tehničnih smeri ponovili prosto, je bilo kar nekaj. Pred tremi leti pa je prva prišla na vrsto smer Salathe. Todd Skiner in Paul Piana sta vložila ogromno dela in poskusov, da jima je v končnem 8-dnevnem vzponu uspelo splezati prosto vso smer. To je bil vzpon, ki bo zgodovino plezalskih Yosemitov zapisan za vedno. Za njima je bila pozornost usmerjena v najbolj atraktivno in oblegano smer v dolini - Nos El Capitana.
Lynn Hill, legenda ženskega prostega plezanja v svetu, je lansko leto dala slovo svetovnemu pokalu v športnem plezanju. Kot je dejala, si želi uresničiti še nekaj drugih načrtov, ki pa jih ob tekmovalnem cirkusu ni bilo mogoče izvesti. Po letošnjem Mastni v Kranju je odšla na plezalno turnejo okoli sveta. Bali, Singapure, Japonska in potem ZDA.
V Nos je najprej odšla skupaj s Simonom Nadinom (angleški plezalec, ki je bil zmagovalec svetovnega pokala leta 1989). Že takrat je smer skoraj splezala. V zadnjih raztežajih pa ju je vročina precej izčrpala. Nadin je po vzponu moral domov, Lynn, pa si je morala najti drugega soplezalca. Z njim je potem v skupno štirih dneh splezala prosto celotno smer in s tem opravila prvo prosto ponovitev Nosa. Pravi, da je najtežji raztezaj okoli t. i. Great Roof (posamezni deli v smeri imajo kar svoja imena), prečnica pod veliko streho. Tanka poč in skoraj nobenih možosti opore za noge je bila najtežja. Lynn pravi, da je imela tu prednost pred moškimi, saj so njeni prsti mnogo tanjši in je tako lažje dobila primerne oprimke. Ta raztežaj je ocenila z 8a (IX+/X-), za tiste z debelejšimi prsti pa bo okoli 8a+ (X-). Poleg tega mesta je zahteven še raztežaj nad Campom V.
Leto 1993 bo torej za El Capitan spet eden izmed tistih datumov, ko se je v Yosemitih zgodilo nekaj pomembnega. Datum, ki bo za vedno zapisan v zgodovini svetovnega plezanja in seveda predvsem datum, ki se ga bo Lynn Hill prav gotovo rada spominjala.

TOMO ČESEN

PREJELI SMO

Obnovljena Taška
Vljudno vas prosim, da na osnovi pisma gospoda Rovana, ki je bilo objavljeno na športni strani Dela (str. 15) 20. 9. 1993 pod naslovom »Še o obnovljeni Taški«, objavite še moj odgovor.
Z vsebino in kritiko gospoda Rovana se v celoti strinjam in se zato opravičujem, še posebej gospodu Veselu, ki je s strani PZS s svojo skupino sodeloval pri omenjeni obnovi poti preko Taške. Vzroka za nepopolno informacijo ne bom izpostavljal, ker je to vezano na indirektno posredovane podatke. Če bi bili ekstremno precizni, bi prišli tudi pri višini še do tretjega podatka. Moti pa nas, da gospod Rovan opozarja na stanje poti na Koroško Kočno. Ob tem bi »veljaka« PZS, gospoda Rovana, vendarle zaprosil, naj taka opozorila poda objektivno za celoten slovenski prostor, saj je še mnogo primerov, ko so planinska pota v podobnem ali celo slabšem stanju. Od krovne organizacije in vodstva tehnične ekipe bi to vsekakor pričakovali. Ne moremo pa se strinjati s subjektivnim izpostavljanjem samo kranjskega prostora, ki ima solidno in varno vzdrževana planinska pota.

FRANC EKAR, predsednik PD Kranj, Koroška c. 27

Plezalni vodnik po dolini Kot bo izšel še ta teden
Napisal ga je B. Mlač in v njem zbral opise in skice 42 smeri v 8 stenah na obeh straneh doline
Gre za vodnik po plezalsko manj obiskani dolini, kjer ni modernih ekstremnih smeri (kar pa ne pomeni, da jih onemogoča teren) in je po Mlačevih besedah predvsem za gorske uživače. Alpinisti so doslej poznali predvsem Rjavino in Luknjo peč, ki sta poleg grebena z Macesnovca na Luknjo peč edini opisani steni v starem plezalnem vodniku Vzhodne Julijske Alpe.
Mlač je zdaj zbral podatke o smereh v Macesnovcu (5 smeri), Žagarjevi glavi (3), Dimnikih (5), Luknji peči (10) in Rja-vini (12) na levi strani doline (orografsko desni) strani doline. K večini smeri opisov je priložil skice smeri. Te manjkajo le pri desetih starejših smereh, predvsem prečenjih in grapah.
Novost v pristopu je, da so vse skice smeri in podobe sten (okoli deset) izrisane z računalnikom, kar sta opravila Nada Mlač in Mitja Praprotnik. Poleg opisa dostopa, smeri in sestopa sta v glavi opisa še dve uporabni rubriki: ena opozarja na za v smer potrebno opremo, druga pa nas usmerja k dodatnim virom, kjer se še lahko poučimo o smeri. Vodnik je sestavljen tako, da je na levi, sodi strani vedno opis, na desni pa skica smeri. Na prvi
pogled je edina pomanjkljivost vodnika to, da v risbe sten niso vrisani poteki smeri, ampak so označeni samo vstopi.
Knjiga je manjšega formata in ima 95 strani. Vodnik bo izšel še ta teden, stal bo komaj okoli 460 tolarjev, naročiti pa se ga da pri-Binetu Mlaču, Cesta 27. aprila 1, tel. 213-995 (do osmih dopoldne) ali pa pri gospe Meti Vukič na Planinski zvezi Slovenije, tel. 312-553. Po izidu bo naprodaj vsaj v ekonomatu PZS.

ALEŠ BJELČEVIČ

08. ZAKLETA GRAPA
(grapa med Macesnovcem in njegovimi desnimi turni) PRV: Bojan POČKAR, Bojan POGRAJC in Jernej STRITIH
Datum: 27. december 1986 Višina 600 m
Ocena: VI, A2/45°-50°; spodnji del 80/30°-40° Čas: 12 h
Oprema: več različnih klinov in vponk Vir: Zasebni arhiv, AN

DOSTOP
Iz Lengarjevega rovta na Jakljevo pot. Do vpadnice Žagarjeve glave 10 minut. S poti zavijemo ostro levo navzgor in ves čas z rahlo težnjo proti desni, dokler ne pridemo, do širšega dela grape, ki se polagoma oži. S planine v Kotu do vstopa 0,40 h, seveda če se sneg ne predira preveč.
OPIS
Spodnji del grape (530 m) je zelo izrazit, prekinjajo jo posamezni strmi skoki (80° in 65° v povprečju 30° do 40°). Najstrmejši skoki niso vedno zaliti s snegom oziroma z ledom. Široko sne-žišče se na višini 1530 m nenadoma zapre. Naprej skozi ozek ozebnik z naklonino 75°, ki nas pripelje v osrčje grape na varovališče v votlini. Iz nje plezamo raztežaj čez plošče in po ozebniku, nato še raztežaj po snežišču (50°). Sledi najtežji raztežaj smeri (VI, A2). Iz votline plezamo čez streho po poči na varovališče pod strehicami. Sledi prečnica v levo za cel raztežaj (IV, 65°). Od tu spet mešani raztežaj (V, Ao). Nato dva raztežaja proti desni in nazaj v osrednjo grapo (50°). Po dveh raztežajih dosežemo skrbno med Macesnovcem in Turni. Zadnji raztezaj (V+, 70°).
SESTOP
Isti kot za smer 05 (glej stran 14). Izstop je namreč pri ozki rušnati polički.

Adria ni IX-
V poročilu o vzponih šestnajstletne Martine Čufar (AO Mojstrana) je prišlo do napake pri ocenjevanju smeri Adria v Bohinjski Beli. Ta ni IX-, ampak je po zadnjih ocenah 7c oziroma IX (včasih je bila malo več).

(AB)

Smučanje s 6000 m v Nepalski Himalaji
Danes je odšla v Nepalsko Himalajo štiričlanska odprava, ki ima za cilj presmučati s 6.286 m visokega Parchama — Telemark v modi
V odpravi sta smučarja in alpinista Dejan Ogrinec (AO Črnuče) in Andrej Zorčič (Akademski AO) ter plezalca Matjaž Kandus in Gašper Košir iz AO Črnuče. Prvi cilj odprave je smučati s Parchama, ki je po nekaterih podatkih visok 6311 m, po severnem grebenu, po katerem gre smer prvopristopnikov in je v povprečju nagnjen za 40°C.
Gora je v nepalski Himalaji na meji med Kumbu in Rolwaling Himalajo. Ker gre za t. i. treking vrh, so stroški odprave nižji kot za bolj znane in višje vrhove, za katere je treba plačati takso. Bazo bodo imeli na višini okoli 4800 m, vstop v steno je nekaj sto metrov višje, stena pa je visoka 1200 metrov.
Zorčič in Ogrinec bosta med vzponom po severnem grebenu lahko ocenila razmere za smučanje, ki verjetno ne bo lahko, predvsem za Ogrinca ne, ker se misli po smeri spustiti s smučmi telemark. Če jima bo smuk po tej smeri uspel in če bodo vse okoliščine karseda ugodne, bosta morebiti poskusila še spust po menda še nepreplezanem razu med severno in vzhodno steno, ki pa je po njunih izračunih nagnjen okoli 45°C do 50°C, nimata pa o njem nobenih zanesljivih podatkov. Nasploh se o tem hribu malo vé. Prvi je nanj poskusil splezati Eric Shipton leta 1971, pa mu ni uspelo. Deset let pozneje je Dougg Scott poskusil v vzhodni steni in mu tudi ni uspelo, potem pa se je obrnil še na severnem grebenu, ki je smer prvopristopnikov, o katerih pa člani naše odprave nimajo podatkov. Scotta je pod vrhom menda zaustavila takrat nepreplezljiva ledna razpoka. Za severovzhodni greben, drugi cilj Ogrinca in Zorčiča, je takrat dejal, da je verjetno preplezljiv.
Vzhodno steno želita preplezati Matjaž Kandus in Gašper Košir. Gre za zelo široko steno, ki je spodaj skalna, v srednjem delu pa so ledni žlebovi, ki jih zaključujejo se-raki, ki utegnejo biti največja ovira v steni.
Posebnost na odpravi bo Ogrinčev morebitni spust s smučmi telemark. Ta način smučanja, ki izhaja iz sredine 19. stoletja iz norveške pokrajine Telemark, je v zadnjih letih spet popularen, predvsem v Kanadi in Ameriki. Najtežja smučanja v slogu telemark so bila doslej s Huascarana, z Mount McKinleja po smeri, po kateri je sicer z običajno opremo smučal tudi Viki Grošelj, z Aug. du Midija ipd. Smuči telemark so ožje od siceršnjih, usnjeni čevlji so nizki in lahki, peta pa ni pritrjena - čevelj pa je na smuči pripet le pri prstih, zaradi česar se smučar obrača v večjih, zavojih telemark s poklekanjem. Po Ogrinčevem mnenju so na ta način možni smuki po terenu, nagnjenem do 45°C. Ogrinec bo v Himalaji uporabljal posebne Alpinine usnjene čevlje BC 5000. V slogu telemark je doslej smučal Jugovo grapo v Dovškem križu, z Brane in Prestreljenika.
Sicer pa imata Zorčič in Ogrinec za seboj tele pomembnejše smuke: Zorčič po južni steni Chacraraja (Japonska smer) v Andih, ozebnik Chevallier v Auguille Verte, ozebnik Chevallier v Auguille Verte, ozebnik Ronde v Aug. du Midi, pri nas pa severno steno Goličice, Slovensko smer v Triglavu ter dve prvenstveni v Velikem vrhu v Karavankah; Ogrinec pa južno steno Artesonraja v Andih, Chacraraju, Aug. Verte, Aug. du Midi, Goličico, Slovensko in Veliki vrh, najtežji pa se mu je zdel smuk po severni steni Plaskega Vogla lani maja (ocena smuka VI+, 400 m).
Odpravi so pomagali Alpina, italijanski proizvajalec smuči Morroto, Dassa sport, COKS d. o. o., Tesnit-Donit Medvode, Gostilna Narobe Trzin, Okus Radlje, JUB Dol, EMBA in Mesarstvo Kmetic.

ALEŠ BJELČEVIČ

Plazovi preprečili Kumbakarno
LJUBLJANA - Odprava Železarja Štore Dušan Debelak, Avgust Babnik in Tomaž Žerovnik, ki je poskušala preplezati vhodno steno Kumbakarne je vzpon prekinila zaradi plazov. Člani odprave so že v Kathmanduju.

(T. Š.)

Tretja prvenstvena v Begunjščici
10. oktobra so v Srednjem vrhu v Begunjščici člani AO Ljubljana-matica Urban Kune in Izidor Tasič ter Damjan Slabe in Mire Steinbuch preplezali prvenstveno smer Rdeči nosovi. To je letos njihova tretja prvenstvena v tej steni: prvi dve sta bili Misli starega bika in Steber pesnikov, ki so ju preplezali junija in julija. Smer gre po zajedi in počeh v skrajnem levem delu stene v velikem levem loku. Skala je po njihovem mnenju povsem solidna. Pod smer je mogoče priti iz Zelenice, Završnice ali od Roblekovega doma. Vstop je po poševni zajedi, v drugem raztežaju se gre pod streho desno in izstopi po navpični poči z odlično skalo (V+). V tem raztežaju so pustili tudi en klin. Smer je dolga tri raztežaje (100 m), ocenili so jo V+/IV, plezali pa dve uri. Poleg običajne opreme je za izstopno poč priporočljiv frend 3,5 ali 4.

ALEŠ BJELČEVIČ

ALPINIZEM

Drobtinica v Škrlatici
V JZ steni Škrlatice (to je stena levo od južnega raza) sta Urban Golob in Iztok Tomazin preplezala novo smer in jo imenovala Drobtinica. Dolga je 150 metrov, ocenila pa sta jo VI/ V+, III. Plezala sta dve uri. Smer poteka po sivem stebru in gre do polovice stene. Sestopila sta po gredini levo na melišče. Skala je na nekaj mestih kar precej krušljiva, tako da je precej slabša kot v vzhodni steni, v kateri sta, kot smo že poročali, ista plezalca preplezala več novih smeri.
Ista plezalca sta 8. 8. v Košutnikovem Turnu preplezala Direktno smer (VII-/IV-V, 250 m). Severna in zahodna stena Košutnikovega Turna slovita po lepih smereh zmernih težav v dobri skali.

(M. P.)

Star umre, kogar bogovi ljubijo
Alpinistični staroste so se minulo soboto že dvanajsto leto zapored zbrali na Vršiču
Letos, kakor že dvanajst let osorej, so se v novi Erjavčevi koči spet zbrali predvojni in ostarelo mladostni alpinisti, vodniki, gorski reševalci, himalajci, kavkazci, pamirci.
Zbrali se niso samo zaradi gora, ki so jim podarile, kar je največ - zdravje in prijatelje - ampak tudi, da čestitajo za rojstni dan 85-letnemu znamenitemu predvojnemu gorskemu vodniku iz Vrat Janezu Brojanu st., pa duši vseh dosedanjih srečanj arhitektu Vlastu Kopaču, »gospodarju« Velike planine, 80 sveč so prižgali tudi na torto Lojzeta Krajgerja, stisnil roko 75-letnima železarjema-alpinistoma Avgustu Delavcu in Tinetu Lahu, se poklonili za sedemdeset let, ki jih še kako skriva, viharnici iz zaledenele Aillefroide v francoski Dauphineji Staziki Červič, in 70 let tudi ni ukrivilo himalajskega zdravnika Jožeta Andlovca, ne Janeza Kmeta, nekoč tajnika PZS, in Staneta Fona.
Na proslavo, kjer niso pogrevali samo starih štorij, ampak so si ogledali tudi diapozitive o gradnji nove koče in o Triglavskem narodnem parku, so prišli še prvi himalajci (Trisul 1960) kipar Marjan Keršič-Belač, Ante Mahkota (Sfinga) in Stane Kersnik, prvi pamirci (Pik Lenina 7130 metrov) Sandi Blazina, Pavle Dimitrov (ki je zdaj odločilno vodil izgradnjo Erjavčeve koče) in Mahkota ter preskušeni alpinisti Daro Dolar, Janez Krušič (prvenstvena Zajeda v Špiku), Jozva Govekar (vodja prve odprave na Kangbačen) in komponist Dane Škerlj. In še mnogi drugi.
Z rano zoro in pobeljenimi Julija so jo mahnili še na Sleme in si za konec povedali - tudi s kančkom grenkobe:
»Celo to ni vse res, kar je zapisal v elegiji Matiji Čopu France Prešeren: Jung stirbt der, den die Himmelsmächte lieben...'«

(A. M.)

V iskanju »zlatih« oprimkov
Športni plezalec Urh Čehovin kljub mladosti blesti v članski konkurenci — V soboto bo; nastopil na pokalu štirih držav v Velenju, novembra pa na tekmi za svetovni pokal in DP
LJUBLJANA — Letnica 1991 je magična - v obe smeri se bere enako. Tega leta je peterokraka zvezda zašla za Triglavom in istega leta so na strmih pobočjih očaka in na umetnih stenah v telovadnicah oprimke prvič iskali prsti Ljubljančana Urna Čehovina. Osemnajstletni športni plezalec niza srebro za srebrom, zmage pa se mu, kot pravi, velikokrat za »oprimek« izmuznejo.
Letos je kot kadet nastopil na pokalu štirih držav v Bolzanu. V družbi italijanskih, avstrijskih in nemških vrstnikov se je »dotaknil« drugega mesta. Uvrstitev je ponovil še na državnem prvenstvu in na zadnji tekmi za pokal Slovenije. Na slednji so kadeti plezali skupaj s člani, tako da se je Urh srebrne kolajne toliko bolj razveselil. Premagal ga je le izkušenejši Vili Guček.
Urh se je od prvega do petega razreda osnovne šole posvečal športni gimnastiki. Enoličnih vaj se je naveličal in po nekajletnem iskanju odkril čare plezanja po previsnih stenah. Znanje, ki ga je dobil na tečaju v društvu Ljubljana-Matica, je kmalu prenesel na umetno steno. »Že po sedmih mesecih vadbe sem na prvem državnem prvenstvu osvojil drugo mesto, kar je še prililo olje na ogenj moje začet-niške navdušenosti.«
Februarja leta 1992 se je prebil v mladinsko reprezentanco in na svetovnem prvenstvu v Baslu med starejšimi tekmeci iz 19 držav zasedel odlično deseto mesto. Petnajstletni pionir je tega leta priplezal še naslov državnega prvaka in se dvakrat uvrstil v finale članskih tekem za pokal Slovenije.
»Dobri rezultati so, kot običajno, plod vztrajnega dela. Ob ponedeljkih in sredah treniram po tri ure zjutraj in štiri zvečer, ob torkih in četrtkih pa po štiri ure. Utrujen od sobotnih tekmovanj sedmi dan v tednu počivam.«
Športnemu plezanju je podrejena tudi prehrana - skoraj vsi vrhunski tekmovalci se v želji po ohranitvi moči odrekajo mesu in sladkarijam. Urh sicer ni vegetarijanec, vendar bi govedo prej umrlo od starosti, kot končalo na njegovem krožniku. Raje ima sadje, zelenjavo in müsli. Samo tako ostaja močan in pri 171 cm tehta le 56 kg.
»Pomembne niso samo telesna, ampak tudi psihična pripravljenost in izkušnje. Pred tekmo si namreč v šestih minutah ogledaš steno, nato pa do nastopa počivaš v izolacijski coni, odkoder ne moreš opazovati sotekmovalcev. Zapomniti si moraš tvegana mesta, v pravilno smer pa te kasneje, v steni, napotijo izkušnje.«
Urh nabira izkušnje na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Pogosto se pripravlja v družbi članov, ki ga opozarjajo na napake. Z njimi bo med 4. in 11. novembrom nastopil na tekmi za svetovni pokal v Nürnbergu, istega meseca se bo udeležil tudi državnega prvenstva. Se ta mesec, 30. oktobra, pa se bodo mladi plezalci v velenjski Rdeči dvorani srečali s kolegi iz Italije, Avstrije in Nemčije. »Na domači steni bi rad pozlatil srebro iz Bolzana Ob podpori gledalcev bom, upam, našel »zlato« smer.«
Navijačev v Velenju verjetno ne bo manjkalo, saj je športno plezanje vse bolj popularno. »Pokrovitelji se tega žal ne zavedajo, kot tudi ne »zavohajo« priložnosti za poceni reklamo. Mladinska in članska reprezentanca bi namreč na leto potrebovali 20.000 nemških mark. saj smo vajeni potovanj s kombiji ih spanja pod šotori,« je pogovor zaključil dijak športnega oddelka šišenske gimnazije.

DOMEN MAL
URH ČEHOVIN

Alpinistični izpiti in seminar za alpinistične inštruktorje
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS razpisuje izpite za sprejem med alpiniste, ki bodo v soboto in nedeljo, 27. in 28. novembra na Okrešlju v Stražarnici (koča, ki jo ima v najemu Šaleški AO). Zbor bo ob 10. uri pri Frischaufovem domu na Orešlju. Stroški za izpite so 1500 tolarjev, za spanje pa bodo kandidati plačali kar na Okrešlju. Denar nakažite na žiro račun 50101-678-47046spripisom »izpiti za alpiniste«. Prijave s potrdilom o plačani kotizaciji naj odseki pošljejo do 10. 11. na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Ista podkomisija bo imela v soboto, 6. novembra letos izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje. Seminar bo ob 9. uri v domu na Jančah nad Litijo.

(AB)