Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 04.02.1991

Delo, Šport: ... Česen, Frantarjeva, Slabe in Ortarjeva letos na vrhu

Najuspešnejše alpinistično leto doslej - Drugič tudi uradna priznanja za najboljše dosežke - Posebna pohvala pokroviteljem za veliko pomoč
LJUBLJANA — Pretekli torek se je v srednji dvorani Cankarjevega doma zbralo lepo število alpinistov, športnih plezalcev in ljubiteljev gora, da pozdravijo in čestitajo najuspešnejšim v letu 1990. Razvil se je prijeten alpinistični večer, ki ga je odprl predsednik PZS, Andrej Brvar.
Po predavanju Marije Frantar o lanski uspešni odpravi na Nanga Parbat in kratkem nagovoru predsednika ZTKOS Rajka Šugmana, sta načelnik komisije za alpinizem Brane Žorž in Andrej Brvar podelila priznanja najuspešnejšim.
Med plezalkami je zmagala Miranda Ortar, ki ima s sedmim mestom na tekmi za svetovni pokal na Dunaju še vedno najboljši jugoslovanski rezultat na teh tekmah doslej. V skupnem seštevku svetovnega pokala 1990 je devetnajsta, udeležila pa se je tudi prav vseh tekem pri nas in dvakrat zasedla prvo mesto. V lanskem letu je preplezala tudi dve smeri z oceno 7b+.
Drugouvrščena - Metka Lukančič je bila tudi uspešna na tekmah. Naj omenim prepričljivo zmago na Art Rock v Zagrebu, 24. mesto na Dunaju, njen največji lanski uspeh pa je prav gotovo smer Poročna noč z oceno 7c. Le tri naša dekleta so do sedaj zmogla to težavnostno stopnjo. Poleg te smeri je uspela tudi v treh z oceno 7b+, na pogled pa je plezala do 6c+.
Tretja je tudi najmlajša med kandidatkami za lovorike. Nataša Stritih je prvakinja Slovenije v športnem plezanju, na vseh ostalih tekmah, ki se jih je udeležila pri nas, pa je zasedla drugo mesto. Njena najboljša smer v pretekli sezoni je Solea z oceno 7b, sodelovala pa je tudi na tekmi za svetovni pokal v Nurnbergu in zasedla 34. mesto.
V nasprotju s prejšnjimi leti so bili letošnji rezultati plezalk neverjetno izenačeni. Očitno pa je, da bodo vedno večjo težo imeli tekmovalni rezultati. Pri plezalcih izstopajo le trije, ki so tudi letošnji nagrajenci.
Prvo mesto je pripadlo Tadeju Slabetu, prvaku Slovenije. V lanskem letu je bil s 25. in 19. mestom naš najuspešnejši tekmovalec na tekmah za svetovni pokal. Preplezal je tudi novo smer z oceno 8b+ in dve 8b, najboljši dosežek v lanski sezoni pa je vzpon na pogled v smeri Hetschipetsch (8a).
Marko Lukič, drugouvrščeni je dvakrat zmagal na tekmah pri nas, iz ZDA pa se je vrnil z odličnimi rezultati: ponovil je smer White Wedding (8b+), na pogled pa je preplezal znani Darkness at Noon (7c+) in Times up (7c+/8a).
Srečo Rehberger je z dvema novima smerema, ki imata oceno 8b+ in eno 8b osvojil tretje mesto.
Največje presenečenje večera pa je povzročil vrstni red pri alpinistkah. Zmagala je namreč Marija Frantar, ki je s prvim ženskim vzponom z rupalske smeri na Nanga Parbat (8125 m) in pozimi preplezano steno Eigerja prehitela Marijo Štremfelj, prvo Jugoslovanko na vrhu Mount Everesta (8848 m), tretje mesto je zasedla Simona Škarja s prvenstvenimi vzponi v Centralnih Alpah in Kanadi.
Med alpinisti za zmagovalca seveda ni bilo dileme. Tomo Česen je s prvenstvenim solo vzponom preko južne stene Lhotseja (8516 m) za vse čase zapisan v zgodovino svetovnega alpinizma. Drugo mesto je pripadlo Janezu Jegliču za vzpon na Mount Everest, prvenstveno smer v zahodni steni Bhagiratija III (v navezi s Silvom Karom), prvo zimsko prosto ponovitev Jubilejne smeri (z Miho Praprotnikom) in solo zimsko prosto ponovitev Helbe v Triglavu. Tudi tretjeuvrščenemu, Slavcu Svetičiču je lovorika pripadla za njegove solo vzpone in sicer za pozimi preplezano Harlinovo smer v Eigerju, za prvenstvene solo vzpone na Novi Zelandiji in solo vzpon v Grandess Jorasses (MacIntire-Colton).
Po podelitvi priznanj je načelnik za odprave v tuja gorstva Tone Škarja poudaril, da je odločilen pogled v prihodnost. PZS ustvarja pogoje za razvoj alpinizma, sodelovanje s sponzorji pa omogoča realizacijo ciljev. Zato so v zahvalo za pomoč in sodelovanje prejeli častne listine tudi pokrovitelji odprav: Adria Airways, Color Medvode, Elektro Gorenjske - Kranj, Elektro Ljubljana, Induplati Jarše, JUB - Dol pri Ljubljani, JULON - Ljubljana, Saša Savec - kemični izdelki Ljubljana, Slovenija ceste - tehnika - Ljubljana in Zdravilišče Rogaška Slatina.
Za konec sta nas zakonca Štremfelj s pomočjo diapozitovov popeljala na streho sveta - Mount Everest. Višje točke na zemeljski obli ni, obstajajo pa stene in smeri, ki še čakajo na vzpone naših plezalcev in alpinistov in leto 1990 prav gotovo ni naše zadnje uspešno alpinistično leto.

NUŠA ROMIH

Danilo Golob
19. januarja 1991 se je pri plezanju lednega slapu nad Žagano pečjo v Kamniški Bistrici smrtno ponesrečil član kamniškega Alpinističnega odseka Danilo Golob.

Domače gore so mu bile položene v zibelko in pravzaprav ni mogoče povedati drugače, kot da so mu postale potrebne kot kruh. Po gorah je zapustil veliko sledi. Sodeloval je pri delu Planinskega društva, pomagal pri gradnji koč na Kamniškem in Kokrškem sedlu in bil vseskozi eden najaktivnejših članov alpinističnega odseka.
Alpinistom se je pridružil pred osmimi leti, zato da bi spoznaval nepoznavno in osvajal neosvojljivo in od takrat je bil doma tudi v tistih predelih gora, ki so odprte le izbrancem. Vedno in povsod je rad priskočil na pomoč, še zlasti pri vzgoji mladih redov alpinistov in plezalcev. Vsi, ki smo ga poznali ne le kot alpinista pa smo občudovali tudi njegovo veliko ljubezen do oblikovanja lesa. A kaj, ko je tako neskončno tanka črta, ki loči življenje od smrti!
Bil je vsestranski alpinist in je uspešno deloval tako v klasičnem alpinizmu, alpinističnem smučanju kot tudi v športnem plezanju. Povsod je bil uspešen, tako da smo bili njegovih uspehov veseli prav vsi. Pred njim so se začela odpirati nova obzorja in novi izzivi, ki naj bi pomenili izpolnitev njegovih mladostnih želja: Patagonija, Himalaja ... A koliko njegovih želja in načrtov, nam neznanih, je ostalo neizpolnjenih ?
Naš alpinistični odsek po njegovi smrti ni in ne more biti več to, kar je bil. Z njim je odšel tudi delček nas samih in naših idealov.

Alpinistični Odsek Kamnik, MATJAŽ WIEGELE

Seminar za sodnike
Komisija za športno plavanje pri PZS bo 16. in 17. februarja v sodelovanju s KA in JUSPEK organizirala zvezni seminar za sodnike na tekmah v športnem plezanju. Vodja seminarja bo Ivica Piljič, predsednik JUSPEK in mednarodni sodnik.
Vsi kandidati morajo imeti več kot 18 let in biti registrirani alpinisti oziroma plezalci. Zaradi sprememb UIAA pravil je obvezna udeležba tudi za tiste, ki so sodniški tečaj že opravili, saj bodo le na ta način lahko obdržali status sodnika. Pogoj za prijavljene je obvladanje žimarjenja.
Seminar se bo pričel 16. februarja ob 10. uri na fakulteti za telesno kulturo, Gortanova 22 (Kodeljevo, avtobus št. 5) in bo trajal cel dan. V nedeljo, 17. t.m. pa bo dopoldan praktični del na umetni steni.
Stroške seminarja bo vsem udeležencem krila komisija za alpinizem. Osebne stroške, stroške fotokopij, prevoza in prenočišča pa bodo morali kandidati kriti sami. Še pred seminarjem bo potrebno predelati pismeno gradivo, obvezna pa je tudi plezalna oprema in pisalni pribor.
Vsi zainteresirani se lahko prijavite do 8. februarja na naslov PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, s pripisom: Sodniški seminar. Po telefonu (061-312-553, 061-315-493) pa Zvonki, kjer dobite tudi vse informacije.

Američana v Pamirju
Znana ameriška alpinista Mark Twight in Ace Kvale sta lani obiskala sovjetski Pamir, kjer sta opravila dva odlična vzpona. Twight je preplezal novo smer v S steni Pik Vorobljova: 800 m navpičnega ledu. V navezi pa sta ponovila težko Češko smer v S steni Pik Komunizma.

Nemci pa v Pamir-Alaju
Nizozemski alpinisti Edwin de Groot, Pepijn van den Hoogen in Maarten van der Werff pa so se izkazali v sovjetskem delu Pamir-Alaja. 5. julija so ponovili težko smer (TD+, 6a, A3, 800 m) v V steni Rdeče stene (Krasnaja stena, 3800 m). 13. julija so preplezali markanten steber (TD+, 6a, A3, 630 m) v SSZ steni še nepoimenovane 3900 m visoke gore, ki so jo poimenovali Pik Golandia-Holandski vrh. Za konec pa so 25. julija preplezali še novo smer v Krasnaji steni (ED, 6c+, A0, 300 m).

Nova stena v Šentvidu
LJUBLJANA — V slovenskih telovadnicah stoji že lepo število umetnih sten za plezanje, pretekli teden pa je svoj otvoritveni dan doživela še ena. Od četrtka je na gimnaziji Ljubljana-Šentvid oziroma osnovni šoli Alojza Kebeta vsem plezalcem na voljo nova, 8 m visoka in 7 m široka stena, ki daje možnost postavitve smeri vseh težavnostnih stopenj. Člani AO Rašica so se resnično potrudili in ideja, ki je bila dana lanskega septembra, je realizirana. Seveda ni šlo brez sodelovanja z vodstvom obeh šol ter sponzorjev (Zavarovalnica Triglav, Merkur - Kranj, PD Rašica), največ pa so opravili kar člani AO Rašica sami in po nekajmesečnih pripravah steno postavili v štirinajstih dneh. Konstruktor stene je ing. Janez Kastelic, ki je izdelal tudi vse potrebne oprimke. Na otvoritveni večer so Rašičani pripravili tudi kratek plezalni program. Jani Bele in načelnik AO Rašica, Aleš Pirc sta povedala nekaj besed o steni sami, uradno pa jo je otvorila podpredsednica PD Rašica, Irena Zalar. Prvo smer v novi steni je imela čast plezati najuspešnejša članica AO Rašica - Marija Frantar. Ravnatelj gimnazije Jure Gregurevič pa je v kratkem nagovoru povedal, da je najbolj presenečen nad navdušenjem mladih. V bistvu je stena tudi namenjena predvsem vzgoji v plezalnih selekcijah in krožkih, nameravajo pa jo tudi oddajati drugim alpinističnim odsekom.

N. R., foto: Andrej Grum

 
Spet Alpinistični razgledi med nami
O pionirjih alpinizma, izposojeni intervju z Walterjem Bonattijem, razgovor z Bradleyevo ...

LJUBLJANA — Izšla je 35. številka Alpinističnih razgledov, so mi sporočili in dostavili še: pridi takoj, da je ne zmanjka. Prav to se namreč lahko kaj kmalu res zgodi! Uredniški odbor, deloma prenovljen, jih je namreč izdal le 400, čeprav je celo seznam tistih, ki so se prijavili, da bi jih kupovali, daljši. Kje pa so še »sprotni« kupci, pa občasni ...
Toda je že tako, računati je potrebno s tistimi, ki plačajo, in to po možnosti vnaprej, ob pozivu. Takih, ki bi se držali razpisov, pa je med našimi alpinisti, izgleda res bolj malo. Zato pohitite, res je videti, da bo AR 35 (pre) kmalu zmanjkalo. Kaj pa je v 35. številki Razgledov?
Od 34. številke, ki je izšla z oznako Zima 1989, se ni prav veliko spremenilo. Še vedno dopadljiv ovitek in seveda enak format, le obseg je za četrtino manjši. Med člani uredništva, oz. na spisku tistih, ki so pripravili to številko, pa pogrešam nekaj imen, čeprav ob tem tudi velja priznati, da zato novih ne manjka (po njih številu se ne bi smeli bati za nadaljnje izhajanje).
Uvodnik oz. »Interludij ali vmesna igra«, kot ga je naslovil v. d. urednika Bine Mlač (skorajda), ne razlaga, zakaj je bila potrebna taka zamuda, razgrinja pa bodoče ogrodje AR. Sledi nadaljevanje serije »Pionirji alpinizma«, pravzaprav edine stalnice v tem našem občasniku; tokrat sta na vrsti brata Toni in Franz Schmid. Tisti, ki v Delu niste prebrali, oglejte si 10. stran in sestavek »Plezalci so v toku«.
Za mlajše pa bo še bolj zanimiv (izposojeni, iz revije ALP) intervju z Walterjem Bonattijem, možem, ki se vedno vrne. V rubriki »Odpravarstvo« je še en intervju, z Lydijo Bradley. Novozelandko, ki je zanikala, da je bila na vrhu, potem pa razložila, kako ji je uspel izjemen dosežek: solo in brez kisika. Za tiste, ki (že) imajo višinomer ali si ga sposojajo, bo zanimiv prispevek o njegovi uporabi in namembnosti. In »Razdeljeni bomo propadli« na 20. strani!? Iz Rock&Ice je članek prevedel Matjaž Wiegele in pripisal: Kdor sebe ni našel v tem članku, naj ga še enkrat prebere!
Na koncu pa še zapis (s skico) o Robsonu, pa malo iz naše literature, o knjigi SAM in »Še trije SAMI«, pa Jesen v Ratikonu in še uokvirjena »Čestitka«. Za konec pa še prvi del pregleda našega izrazja (izpod peresa Bojana Zupeta), tokrat po abecednem redu, kar bi bil lahko tudi že zametek malega alpinističnega leksikona. Za alpinistično šolo je tudi zapis B. Jordana in B. Pollaka o trodelnem improviziranem plezalnem pasu. Napoved na zadnji strani, pravzaprav že na notranji strani ovitka, pa je namenjena vodničku za Osapsko steno in še nekatere tam okoli. Še brez avtorstva in cene. Bo pa menda res kmalu na tržišču!

FRANCI SAVENC

Messner spet na vrhu
Munchenska revija Bergsteiger vsak mesec objavlja »top listo« najbolj branih knjig z gorsko tematiko. Reinhold Messner je tako rekoč že ves čas zastopan vsaj z eno med 15 zapisanimi. Trenutno je na vrhu s knjigo »Antarktika - nebesa in pekel hkrati« (Antarktis — Himmel und Holle zugleich, Piper Verlag, 58 DEM). Knjiga ima 391 strani, v njej pa se je razpisal o 92 dneh pohoda po neskončnosti Bele celine, ki sta jo pred letom dni opravila s pomorščakom Arvedom Fuchsu. (Več o tej knjigi je v prvi letošnji številki Planinskega vestnika.) Knjiga njegovega tovariša Icewalk Von Pol zu Pol (Kiepenhauer & Witsch, 39,80 DEM) je na 4. mestu.
Na drugo mesto se je (s četrtega) povzpela nova izdaja Hiebelerjeve knjiga »Alpen im Luftbild« (Rosenheimeer Verlag, 29,95 DEM). To je knjige s prekrasnimi posnetki Alp, med snemanjem katerih se je Toni Hiebeler z ženo in Alešem Kunaverjem ponesrečil. Tretja med planinskimi bestselerji pa je že nekaj časa Goedekeja »Štiritisočaki po normalnih poteh« (Verlag J. Berg, 29,80 DEM).

Tečaj plezanja v slapovih
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS, ki bo v Tamarju 9. in 10. t. m. priredila tečaj plezanja v zaledenelih slapovih in seminar za Al, je le tega razdelila na teoretični in praktični del. V soboto, 9. t. m. je na sporedu pet teoretičnih predavanj: Oprema za ledno plezanje (Milenko Arnejšek), Poučevanje in različne tehnike lednega plezanja (Bine Mlač), Varovanje v snegu in ledu (Jani Bele), Omrzline in podhladitve (France Malešič), na koncu pa bo še Janez Jeglič predaval o prvenstveni smeri v Baghiratiju. Naslednji dan tečaja bodo udeleženci imeli praktične vaje v slapovih.

Nova smer v Ospu
Tomaž Košir in Klemen Dremelj (oba AO Matica), sta 12. januarja v Ospu splezala novo kratko smer. Le ta poteka v steni levo od Žage oziroma desno od Smeri ob Žmuli. Sledi mestoma zelo krušljivi poči, ki se prične v značilni strehi tik nad vstopom. Po njunem mnenju je smer objektivno zelo nevarna, v njej pa sta pustila 4 kline. Smer Soldata zajca (ima tri raztežaje) sta ocenila A3-/A2, IV. plezala pa sta 4 ure.

Predavanja Toma Česna
Uspešno serijo predavanj (računalniško vodena multivizija z naslovom SAM ter 16 mm film Katedrala Lhotse) bo Tomo Česen nadaljeval tudi v mesecu fe-bruarju. Ta teden bo gostoval v naslednjih mestih:
Danes, 4. t. m., bo ob 19. uri predaval v veliki dvorani kulturnega doma v NOVI GORICI, naslednji dan bo ob 18. uri gostoval v veliki sejni dvorani skupščine občine SEŽANA, v sredo, 6. t. m. si bodo njegovo predavanje lahko ogledali v KOPRU (ob 20. uri v kinodvorani), v četrtek, 7. t. m. bo ob 19. uri predaval v BOHINJSKI BISTRICI, v petek, 8. t. m. pa bo tedensko turnejo končal s predavanjem ob 19. uri v kinodvorani v ŽIREH.

  04.02.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Uredil: G.Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti