Slovenec (1932): Naša dežela med najlepšimi na svetu
Lanska skupina Angležev, ki je obiskala naše kraje, je povzročila, da je Le Play Society poslala letos k nam kar dve skupini. Prva, 34 po številu, se mudi v teh dneh v Logarski dolini, ki jo vsestransko uživa. Prav posebno srečni so se gosti počutili minuli torek, ko so obiskali slavno jamo Potočko zijalko.
Že v zgodnjem jutru so zapustili senčne soteske živahne Savinje in se povzpeli do Sv. Duha. Mračno žrelo Potočke zijalke so kaj kmalu ugledali nad rjavimi sipinami sredi sten široke pleše Olševe. Dolgo vrsto vzpenjajočih se gostov so zagledali tudi gori pred jamo se nahajajoči prot. Brodar in njegovi pomočniki in pozdravi so hiteli sem in tja po višini. Vroče sonce je družbo prisililo, da se je ustavila pri Strelčevi materi, kjer so dobili mleka v okrepčilo. Že tod so delovali fotografski aparati, kajti mnogo zanimivosti je nudil tujcem slovenski planinski kmetiški dom.
Še dobro uro hoda, in stali so v hladu jamskega žrela. V starem vojaškem suknjiču, resen kakor jamsko žrelo, je goste sprejel naš neumorni učenjak prof. Brodar. Glina se ga je držala, siva in stara, kakor čudno stare so bile stvari, ki jih je pričel pripovedovati nemo strmečim gostom. Sledili so mu od prastarih kulturnih plasti mimo ravnokar izkopanih krasno ohranjenih lobanj jamskega medveda tja zad, kjer je v skrajnem koncu živel človek v najstarejši dobi. Tam je prof. Brodar našel orodje jamskega človeka v globini 90 cm. A šele najmanjši del je do sedaj prekopal. Orjaško delo ga še čaka!
Gostje so se nato povzpeli na vrh Olševe, od koder so imeli diven razgled na Kamniške planine, Karavanke in Koroško. Doli grede so se napili čudovito dobre slatine v bližini Klemenškove naselbine in se ob mesečnem svitu vrnili v Planinski dom.
Od tod delajo svoj izlete, ki pa so bolj študijskega ko pa zabavnega pomena, kajti po večini so to profesorji, nekoliko učiteljev in znanstvenikov po poklicu. Vodita jih umetnica Mis Tatton in Mr. Davies. Dva botanika imata polne roke dela. Večina jih z veliko vnemo študira prilike v Solčavi in pripadajočih visoko ležečih kmetij ter način življenja našega kmeta in naselstvo v teh pokrajinah. Obiskali so seveda tudi naše visoke gore in dasi so po večini videli že mnogo sveta, zatrjujejo svojim od oblasti jim dodeljenim vodjem ge. Copeland ter gg. Diehlu, Kermavnerju in Kunaverju, da se sme naša deželica prištevati k najlepšim na svetu. Gdč. Tompson, ki je potovala že okoli zemlje, je zatrdila n. pr., da se že zaradi dneva, ko so šli v jamo Zijalko in zaradi lepote, ki so jo užili na Olševi, izplača, da so prišli z Angleške k nam!
Po gorah in dolinah so napravili več stotin fotografij in narisali mnogo zemljevidov. Vse bodo porabili za predavanja širom Anglije. V soboto bodo zapustili Logarsko dolino, kjer so se v Planinskem domu počutili tako izvrstno. Dva dni, o praznikih, bodo v Ljubljani, nato pa osem dni v Kranjski gori, od koder bodo seveda napravili mnogo izletov in študirali naselja in življenjske prilike našega kmeta na Gorenjskem.
P. K. (Pavel Kunaver)
Slovenec, 13. avgust 1932