Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Reiteralpe, Alpawand - Earth and heaven

Albin Simonič: V stene Avstrije si želim že precej časa. Že pred leti sem kupil plezalne vodnike Hochkonig in Wilder Kaiser, pa je vedno nekaj vmes, da tja še nisem prišel. Že nekaj časa je tudi ...

 ... odkar sem na netu našel zelo dobro stran Friza Amanna in Josefa Bruderla o steni Alpawanda v Reiteralpah. 500 metrska stena z zelo dobro opremljenimi smermi, ki jih opisujeta kot zelo lepe. To je vsekakor za poskusit. O plezanju v teh koncih pa sva se menila že lani s Puhijem.

Celotna objava (z več slikami) je na Albin Simonič >>> 

Vremenska napoved za začetek tedna je bila lepa, pokličem Puhija in stvar steče. V nedeljo popoldne se odpeljeva skozi Karavanke, skozi tunela Katchberg in Tauern proti Salzburgu. Tam pa zavijema proti kraju Lofer. Kot se spodobi za Avstrijo je vse odlično označeno in krajev ni težko najti. Najino izhodišče pa je mali kraj Reith, nekaj kilometrom pred Loferjem. Tam zavijeva levo čez most in se seveda takoj ustaviva, kajti Alpawanda ni težko prepoznati, saj njegova severna stena izstopa, ko gledamo proti goram. Peljeva se še skozi Reith in malo naprej do zapornice, kjer se začenja pot Alpasteig. Že ko se peljeva pa naju skrbijo zelo namočene stene, saj je očitno vsaj dva dni močno deževalo. Tudi steba Alpawanda je polna črnih "štrajfnov". Kolikor toliko brez njih je le srednji, najvišji del, ki se na vrhu konča z "nosom". V liniji tega poteka najbolj desna smer Amanna, Bruderla in Willija Maierja, Earth and Heaven. Takoj sva si na jasnem, da lahko naslednji dan poskusiva le to in da če bo ta plezljiva, bova imela kar srečo.

Prespiva na parkirišču pred rampo, zjutraj pa se odpraviva proti steni okrog pol devetih, saj upava da se bo stena še kaj posušila. Dostop vodi po lepi gozdnati dolini, najprej po makedamski cesti, nato pa strmo po lepi markirani stezici. Ko pridemo do višine stene, pa vodi v desno jasna stezica. Tu pustiva "rukzake" in gremo pod steno. Prvi vtisi pod steno so zelo slabi, saj iz stene teče. Hodiva od smeri do smeri, iz vseh začetkov curlja. Ko pa prideva okrog zadnjega raza, pa izgleda stena le malce bolj suho in tu je najina Eart and heaven. Nekaj mokrote je, vendar to pa se bo ja dalo. Na vstopu je svedrovec in mala tablica z imenom smeri. Vstop čez manjši previs je zaradi vlage kar tečen, potem pa zadeva kar steče. Sledijo lepi prehodi v spodnjem delu po bolj poličastem svetu. Malo višje pa že prideva do odlične, škrapljaste skale. Najbolj je podobno naši Vežici ali Križevniku. Krasne plate, precej naporen kamin, ki me spominja na Paklenico. Naprej spet razjedene plošče, zajede, previs in po trinajstih raztežajih se znajdeva pred vrhnjim delom, ki je še bolj fantastičen, verjetno tu inspiracija za ime. Trinajsti in štirinajsti raztežaj pripeljeta na levo stran velikega vršnega "nosa". Tu pa "namesto" da bi smer izstopila pa zajedi, zavije v prečnico proti razu "nosa". Plezanje pa "nebeško". "Štant" je točno na razu. Predzadnji, najtežji (VII+), raztežaj pa gre natančno po razu fantastično izpostavljenega raza. Zadnji raztežaj pa je le še nekaj metrov lažjega plezanja do vrha.

Ja, smer ima sedemnajst raztežajev in je dolga vsaj 550 m. Ni kaj, "ornk" sva se naplezala. Smer je res odlično urejena. Na vseh sidriščih sta dva svedrovca in v celoti je zgledno navrtana, tako da nikjer ne potrebujemo dodatnega varovanja. Pa skica na www.lrz.de/~bruederl/ je odlična.

Na vrhu sva sredi ruševja, stezica pa ni ne vem kako uhojena, tako da je potrebno kar nekaj pazljivosti, da ji slediva. Stezica je označena z oranžnimi pikami, ki pa sva jih nekaj niže, kjer še ni drevja, izgubila, tako da sva se morala malce plaziti po ruševju, potem pa sva zopet naletela na stezo, ki naju je pripeljala na idilično jaso z leseno kočico, od koder vodi v dolino markirana potka.

V celoti odlična, dolga tura, za vse skupaj sva porabila skoraj 13 ur. Dostop slabi 2 uri, plezanje 8 ur (vsekakor zaradi precej mokrih delov sva bila malce počasnejša) in 2 uri sestopa. Preplezanih pa 6 raztežajev v okrivu sedmice, osem šestice in trije petice. Smer lahko komentiram samo še: kaj pa čem od plezanja še več? Ja, kmalu se vrniti!

Albin Simonič 

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave
Značke:
ALP novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46077

Novosti