Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Presejevanje grušča
 z arheološkimi drobci

27.07.2012

Jama v gori Olševi je pritegnila še druge znamenite arheologe, med njimi prof. dr. Miracla Prestona, vrhunskega znanstvenika.


Jutro (1932)/G-L: Novi izsledki iz Potočke zijalke na Olševi

Slovenec (1932)/G-L: Angleži v Potočki zijalki

Slovenske novice/G-L - Ivan Sivec: Ledenodobni človek star 80 let

Delo/G-L - Boštjan Odar: Svetišče paleolitskih lovcev

Delo/G-L: Mitja Brodar (1921–2012)

sobota, 28. julij 2012, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 780

Slovenske novice - Jože Miklavc: Mladi arheologi so pod vodstvom dr. Boštjana Odarja brskali za paleolitskimi ostanki.

SOLČAVA – Že dva tedna se na 1700 metrih nadmorske višine v osrčju gore Olševe ter nato še v Solčavi skupina mladih arheologov ukvarja z nastrganim in pobranim gruščem iz jame Potočke zijalke, ki jo je kot prvi preiskal Srečko Brodar in v njej odkril ostanke paleolitskega človeka ter jamskega medveda. Še vedno velja, da je igla iz medvedove kosti, ki jo je našel, najstarejša tovrstna najdba na svetu. Po številnih naknadnih raziskavah in postavitvi muzeja v gostilni Firšt v Logarski dolini je ta jama v gori Olševi pritegnila še druge znamenite arheologe, med njimi prof. dr. Miracla Prestona, vrhunskega znanstvenika z univerze v Cambridgeu. Potočko zijalko je z ekipo arheologov obiskal prejšnji teden.

Tone grušča in prsti
Center Rinka iz Solčave, Pokrajinski muzej Celje ter skupina študentov filozofske fakultete iz Ljubljane pod strokovnim vodstvom arheologa dr. Boštjana Odarja so med 16. in 27. julijem v Potočki zijalki, Podolševi in Solčavi opravljali izkopavanja ter raziskave materiala. Tri tone izkopanega grušča in prsti so v sodelovanju s Slovensko vojsko pretovorili v Logarsko dolino in nato v Solčavo, kjer poteka izpiranje in raziskava najdenih predmetov paleolitskega izvora. Vodja raziskav je arheolog dr. Boštjan Odar, ki se posveča raziskovanju paleolitika na Slovenskem, posebno pozornost pa namenja preučevanju osrčja Kamniško-Savinjskih Alp ter Potočke zijalke. Dr. Odar je ustanovil Paleolitski raziskovalni center (PARC), ob tem pa pripravil dve razstavi z naslovom Svetišča paleolitskih lovcev, zelo je pritegnil tudi s predavanjem v Solčavski Rinki konec prejšnjega tedna. Opozoriti želi na dejstvo, da so paleolitski ljudje v jugovzhodnih Alpah obiskovali tiste jame, ki so jih jamski medvedje izbrali za svoje brloge. V Potočki zijalki so bile odkrite koščene konice in piščali, izdelane prav iz kosti jamskih medvedov, ter okostja jamskega medveda kot tudi številni drugi predmeti in ostanki, ki so zdaj shranjeni v Pokrajinskem muzeju v Celju ter v muzeju Potočke zijalke pri Firštu na vstopu v Logarsko dolino.

Privlačne arheološke zgodbe
Študentje so s posebnim ročnim orodjem in rokami v najbolj oddaljenem delu jame, ki je v popolni temi, izkopali kar tri tone zemlje in skalnih okruškov ter jih v vrečah znosili pred jamo. Tovor je v akciji, ki je spominjala na filmske trilerje, posadka helikopterja 3. oddelka Helikopterske brigade KFOR ter gorskih reševalcev prenesla v dolino. Še pred dokončnim poročilom o najdbah smo izvedeli, da, kot je videti, prvi raziskovalec Srečko Brodar generaciji za seboj ni prepustil prav veliko.

A Odar se ne da, meni celo, da je odkril nekaj novih okoliščin in dejstev, ki bodo Potočko zijalko z bližnjo okolico ob dozdajšnjih izsledkih in najdenih predmetih ter okostjih naredili še bolj privlačno. Tudi ugledni tuji znanstveniki do Odarjevih novih zgodb niso ravnodušni; Miracle Preston je med obiskom Potočke zijalke in mladih slovenskih arheologov njihova nova prizadevanja in raziskave ocenil kot pomembne za dokončno razkritje tega paleolitskega bogastva.

Morda svetišče paleolitskih lovcev
Prvi je med letoma 1928 in 1935 v Potočki zijalki izkopaval Srečko Brodar, za najdbe so določili, da so stare od 33 do 36.000 let. Medtem ko je Brodar Potočko zijalko dojemal kot človekovo lovsko postojanko, pa Boštjan Odar meni, da precej več argumentov podpira tezo, da je tudi ta težko dostopna jama, podobno kot Mokriška ali Divje babe, paleolitskim lovcem služila kot svetišče. Na tako sklepanje ga med drugim napeljuje najdba zelo veliko koščenih konic. Skoraj nemogoče je, da so jih tja polagali po naključju, bolj verjetno je, da se je to zgodilo kot del lovskega obredja. Prava dragocenost pa bi bila, če bi med najdeninami iz presejevanja našli človeški ostanek – ta bi odgovoril na vprašanje, ali je bil v jami neandertalec ali sodobni človek.

Arheologi so v grušču iz Potočke Zijalke našli precej kosti in drugih drobnih predmetov, ki jih je dr. Brodar pustil v jami, pa tudi nekaj drobnih orodij: dve drobni rezili, za kateri ni dvoma, da sta delo človeških rok, ugotoviti pa morajo še izvor kamnov, iz katerih so orodja izdelana. Iz tega bodo sklepali na migracije tedanjega človeka. Našli so tudi vrhnji del koščene konice, primerjali jo bodo z že najdenimi konicami, ki so shranjene v Pokrajinskem muzeju Celje. Zanimanje pa je vzbudilo tudi rumeno oker barvilo, ki so ga praljudje uporabljali za poslikave. Pri mokrem izpiranju na sitih je sodeloval tudi belgijski arheolog, ki živi in dela v Nemčiji, dr. Luc Moreau, strokovnjak za paleolitska kamena orodja in paleolitik v Evropi nasploh.

Jože Miklavc

eXTReMe Tracker