Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Na »Ažmanovih dnevih« o enotnem delu zdravnikov

Delo: Petindvajset zdravnikov gorskih reševalcev in letalcev je na Vršiču usklajevalo ukrepanje na nekaterih področjih urgentne medicine

VRŠIČ, 30. avgusta - Slovenski zdravniki gorski reševalci uspešno pomagajo ponesrečenim v gorah. Znanja urgentne medicine, usklajene na ravni IKAR (mednarodnega združenja gorskoreševalnih služb) presajajo na domača tla in tudi tako vplivajo na skupno doktrino. V nedeljo je zdravniška podkomisija GRS zbrala na Vršiču 25 zdravnikov gorskih reševalcev in letalcev (v skupini je bilo tudi osem zdravnic).

Profesor dr. Matija Horvat in dr. Igor Tekavčič sta predavala o pristopih k nezavestnemu bolniku in poškodovancu. Prvi je natančno pojasnil, kako je treba obravnavati in pomagati nezavestnemu bolniku. Kolegi so izvedeli vse o bolezenskih dogajanjih, motnjah zavesti, vzrokih nezavesti, in kako naj ukrepajo in zdravijo take paciente. Že na terenu lahko zdravniki gorski reševalci opravijo pet od sicer enajstih zdravniških prijemov, da ponesrečenim povečujejo možnost preživetja.
Načelnik zdravniške podkomisije dr. Igor Tekavčič je govoril o ravnanju s ponesrečenimi s poškodbami glave. Z obzirnim transportom so možnosti za preživetje veliko večje. Tudi zato bodo zdravniki gorski reševalci predlagali, da bi pri Kliničnem centru našli primernejši prostor za heliodrom. S tem se bodo izognili sedanjemu transportu z avtomobilom od helikopterja do bolnišnice po neravni cesti.
Kirurg v jeseniški bolnišnici dr. Miran Rems je govoril o poškodbah prsnega koša, ki je za glavo in okončinami tretji najpogosteje poškodovani organ. Tudi za transporte takih poškodovancev je najprimernejša uporaba t. i. vakuumskih blazin, ki jih gorski reševalci uporabljajo že vrsto let.
Zdravnica dr. Martina Zupančič je predlagala, da bi se, v skladu z doktrino mednarodne komisije za urgentno medicino pri IKAR, vsi zdravniki, ki rešujejo v gorah, v bolnišnicah tudi praktično naučili urgentne intubacije za posege na terenu. Skupaj s kolegom dr. Iztok Tomazinom sta na tak način že rešila življenje mlademu alpinistu v Kamniških gorah. Po intubaciji sta ga nato še spremljala vse do Kliničnega centra in opravila še vse druge zdravniške posege na terenu. Najprej kar med poletom v posebni reševalni mreži, pripeti pod helikopter MNZ.
Ta zdravnika sta tudi skupno pripravila predavanje o »Analgeziji na terenu s poudarkom na reševanju v gorah«. Zdravniki na tem posvetu, Ažmanovih dnevih, ki so jih posvetili v spomin preminulemu kolegu kirurgu dr. Tomažu Ažmanu, zdravniku z veliko začetnico, so se odločili za zdravila, ki bodo sestavni del opreme v nahrbtnikih vseh zdravnikov gorskih reševalcev in letalcev za uporab/) ob bolečinskih stanjih.
Tržičan, gorski reševalec letalec in alpinist dr. Iztok Tomazin je Ažmanove dneve sklenil z zanimivim predavanjem o zmrzlinah. Razvrstil jih je na povrhnje in globoke zmrzline večih stopenj in različnih simptomov. Lani je tudi v Sloveniji prišlo do spremembe doktrine tako, da zmrzline hitro ogrevajo (GRS je to delala že vrsto let) v tekočinah s temperaturami do 40 stopinj Celzija. Z zmrzlinami je treba ravnati kot z odprtimi ranami. Iztok Tomazin, ki jih je občutil tudi v živo, na eni od odprav, je opozoril tudi na najpogostnejše napake. Mednje sodijo prezgodnje ogrevanje na terenu, masiranje, nesterilna oskrba in ogrevanje s suho toploto. Končni izid zmrzlin je v marsičem odvisen tudi od dokončne bolnišnične oskrbe.

MIRKO KUNŠIČ
 

30.08.1993

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti