Delo: Po dveh letih in pol se je znova začelo sojenje gorski vodnici, zdaj 60-letni Sonji Vilfan - Izlet na Košutnikov turn leta 1988 zahteval štiri smrtne žrtve
LJUBLJANA, 12. avgusta - Po dveh letih in pol je bilo na tukajšnjem temeljnem sodišču znova razpisano sojenje proti 60-letni Sonji Vilfan, ki ji obtožba očita hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost in jo sumi, da so zaradi njene malomarnosti trije udeleženci izleta planinskega društva Ljubljana Matica umrli, dva pa sta bila hudo ranjena.
Vendar sojenje je bilo tudi danes prekinjeno in preloženo za nedoločen čas. Zagovornik je namreč predložil zdravniško poročilo, iz katerega je razvidno, da njegova klientka boluje za depresivnim sindromom z organsko spremenjenostjo centralnega živčnega sistema in da zato ni sposobna spontano in kontrolirano formulirati svojih misli in čustvenih stanj in da se zaradi težav po tej nesreči zdravi na psihiatrični kliniki.
Po krajšem posvetu sodnega senata je sodnica sojenje prekinila, saj po njenih besedah sodni postopek sloni na obtožencu. Ker se obtoženka očitno ni sposobna zagovarjati, bodo zaslišali izvedenca medicinske stroke, ki bo sodišču moral pojasniti, ali je sploh sposobna sodelovati in v kakšnem duševnem stanju je zdaj.
Kljub ugovorom namestnice temeljnega javnega tožilstva, ki je opozarjala, da je celotno zadevo potrebno pospešiti, saj bi se morda tako bolezensko stanje obtožene izboljšalo, ker ne bi bila izpostavljena hudi stresni situaciji, bo potrebno počakati še na strokovno mnenje psihiatra.
Kot smo že takrat poročali, se je tragedija zgodila 11. junija leta 1988 in sicer na avstrijski strani Košutnikovega turna. Večina od 56 udeležencev izleta še nikdar ni bila tam, v prijavi pa jih ni nihče obvestil, kako morajo biti opremljeni. V tistem času se tam namreč pogosto kruši kamenje, bilo pa je tudi še veliko puhastega snega. Planinci pa niso imeli s seboj ne čelad in ne derez. Opremo celotne skupine so sestavljali dva cepina in nekaj smučarskih palic, ki še zdaleč niso del alpinistične opreme. Očitno se vodja izleta in planinska vodnica Sonja Vilfan ni pozanimala za vremenske in terenske pogoje v tistem času.
Vodnica bi prav tako morala še pred pričetkom izleta zavrniti udeležence, ki po opremi, zdravstvenem in splošnem kondicijskem stanju niso ustrezali pričakovanim pogojem. Prav tako je šla na pot iz Ljubljane s planinci sama, čeprav bi po pravilniku o planinskem vodniku morala praviloma na vsak izlet vsaj dva planinska vodnika, v sredogorju pa bi bil obvezen en na petnajst udeležencev, v visokogorju pa celo en vodnik na osem udeležencev.
Skupina je okrog 10. ure prispela v kraj Sele v Avstriji, od tam pa so se odpravili proti 2136 metrov visokem vrhu. Pri planinski koči Košutnik se je skupina izletnikov razdelila na dva dela. Sposobni naj bi se povzpeli na Košutnikov turn, drugi pa naj bi šli po lažji poti preko sedla Mejnik v kraj Trkelj, kjer bi se spet zbrali.
Pri planinski koči pa je vodnica enega od udeležencev, ki je bil namenjen na vrh, prosila, naj prevzame vodstvo, češ da je ožuljena in bo šla zato sama z drugimi po lažji poti. Ta je prošnjo zavrnil, ker ni imel izpita za gorske vodnike in za to ni bil odrejen. Med tem pogovorom pa je večina od 38 planincev, ki so se odločili za vzpon, že odšla proti vrhu. Le nekateri so vedeli, da vodnica ne gre z njimi.
Že na prvem razpotju je nastala zmeda, ker planinci niso vedeli, katera pot omogoča lažji vzpon in sestop. Toda med vzponom po desni poti, po zavarovani severni steni, so naleteli na sneg, tako da so morali vanj s čevlji vsekavati stopinje. Izletnici, tedaj 63-letni Mariji Ciuha je med vzponom prvič spodrsnilo in je zletela med dve skali, izvlekla pa sta jo avstrijska planinca. Na vrh je prišla dve uri za drugimi. Šele tam so vsi planinci tudi izvedeli, da so ostali brez vodnice.
Sestopati so začeli po vzhodni globeli, najprej po zbiti zemlji, nato pa po strmem snežišču. Na snegu je prvemu zdrsnilo tedaj 75-letnemu Leopoldu V. Po 50 metrih drsenja ga je hudo ranjenega ustavila skala. Prvo pomoč so mu nudili izletniki in dogovorjeno je bilo, da bodo sprožili reševalno akcijo.
Toda že čez nekaj minut se je pričelo najhujše. Marija Ciuha je med svojim drugim padcem spodnesla drugo planinko, ki je hodila kak meter pred njo, takrat 50-letno Marijo Jurše. Obe Ljubljančanki sta se kotalili kakšnih 700 metrov po snežišču ter po melišču in se ustavili v ruševju. Mrtvi. Zaustaviti ju je hotela Olga L., vendar je tudi njej spodrsnilo. Na srečo jo je živo, a hudo ranjeno, ustavila skala.
Nekaj metrov više je zdrsnilo še Reinhardu Schidlovskemu, Avstrijcu, ki se je skupini izletnikov po poprejšnjem dogovoru pridružil že v Borovljah. Šele po 300 metrih kotaljenja po zasneženi strmini in melišču se je ustavil in tudi on obležal mrtev.
Ko so prvi planinci prišli v Trklje, so takoj obvestili avstrijsko žandarmerijo in ta je s helikopterjem oba ranjenca prepeljala v celovško bolnišnico, mrtve izletnike pa v dolino.
O krivdi obtožene vodnice bo razsojalo sodišče. Tragedija je nedvomno zapustila globoke brazde na sorodnikih in prijateljih mrtvih planincev. Opis številnih nepravilnosti, ki so spremljale ta izlet, pa bi vseeno moral vsem služiti v poduk. Tako orga-nizatorjem kot tudi izletnikom.
O. C.