Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 10.06.1991

Delo, Šport: ... Hillova in Tribout zmagala na plezalni tekmi v Kranju

Američanka in Francoz izpolnila pričakovanja - Tudi naši so se izkazali - Številno občinstvo z navdušenjem sprejelo prireditev
KRANJ — Četrti Rock Master, katerega tradicionalni organizator je ZTKO Kranj, je tudi letos privabil skoraj 4000 gledalcev. Na kranjski umetni steni ob bazenu v športnem parku, ki so jo v ta namen zgradili in letos še povišali, prekrili s streho in nasploh na novo uredili, smo lahko videli odlično tekmo, ki je navdušila prav vse. Nič čudnega, saj smo se lahko prepričali o mojstrstvu najboljše plezalke na svetu, fantov, ki posegajo po najvišjih mestih v svetovnem pokalu in domačih plezalcev, ki so častno zastopali Slovenijo.
Bo? Ne bo? Ves petek so se organizatorji spraševali, ali bo vreme zdržalo. Že od jutra (tako kot nekaj tednov skoraj vsak dan) so potekale priprave in Tomo Česen je dokončno oblikoval tekmovalne smeri. Ob šestih zvečer pa se je ulilo. Kazalo je, da se bo ponovila lanska zgodba, ko je bila prvi dan tekma prestavljena, naslednji dan pa zadnja dva tekmovalca nista mogla nastopiti zaradi naliva, ki je zmočil steno. A tokrat je stena ostala popolnoma suha, dež je ponehal in ob pol osmih je bilo vse nared.
Najprej so se v smeri z oceno IX pomerila dekleta. Smer, ki se je pričela v ploščah in potekala po močno previsnem razu, je bila napeta od tal do vrha. Naši tekmovalki Miranda Ortar in Marija Štremfelj sta bili odlični. Ortarjeva je namreč za drugo uvrščeno Labrunovo zaostala le dva. Štremfljeva pa tri metre. Če vemo, da je Francozinja že preplezala deseto stopnjo (East Face of Monkey Face—Smith Rock), najboljša dosežka Ortarjeve pa sta Poročna noč (IX) in prejšnji teden preplezana smer Črne čipke (IX), lahko od naše plezalke pričakujemo tudi letos odlične rezultate v svetovnem pokalu. Že lani je s sedmim mestom na Dunaju dokazala, da to zmore. Kot zadnja med ženskami je nastopila Lynn Hill - tridesetletna Kalifornijčanka, štirikratna zmagovalka Rock Mastra v Arcu, lanska zmagovalka svetovnega pokala in ženska, ki je prva in edina preplezala zgornjo deseto stopnjo (Masse Critique v Cimai). Le 158 cm visoka plezalka je gledalcem pokazala, kaj sta spretnost in moč. Njen lahkoten balet prek kranjske umetne stene je navdušil in ko je dosegla vrh, so jo gledalci pozdravili z bučnim aplavzom. Tudi lanska zmagovalka tekme v Kranju, Corine Labrune je plezala odlično in zasedla drugo mesto.
Vrstni red: 1. Lynn Hill, ZDA (14m), 2. Corine Labrune, Francija (12.12 m), 3. Miranda Ortar, Soški AO (10.17 m). 4. Marija Štremfelj, AO Kranj (9,05 m). 5. Damjana Hudolin, PK Šk. Loka (4.65 m), 6. Metka Lukančič, AO Trbovlje (4.17 m). Za moške je bila pripravljena smer z oceno X-. V začetku pretežno tehnično gibanje, v previsu pod vrhom pa nekaj dolgih blokad na stranskih oprimkih. Prvi je nastopil Vili Guček in navdušil. Po enoletni pavzi zaradi poškodbe se je na plezalno sceno vrnil v odlični formi. V Kranju sta ga prehitela le najboljša Francoza. Tudi Tadej Slabe in Marko Lukič sta dokazala, da sodita med najboljše. Edini, ki je smer preplezal do vrha je bil Jean Baptiste Tribout. Avtor najtežje smeri v ZDA (To Be or Not To Be) in znane Les Spiecialistes. Pod reflektorji v Kranju je tako že drugič zmagal. Za njim se je uvrstil Robert Cortijo, ki je veljal za favorita, a so ga blokade v previsu preveč utrudile. Mali plezalec sodi v sam vrh tekmovalnega plezanja (lani dvakrat tretje mesto v svetovnem pokalu), na pogled pa pleza smeri z oceno 8a.
Vrstni red: 1. J. B. - Tribout, Francija (14 m), 2. Robert Cortijo, Francija (10,82 m), 3. Vili Guček, AO Trbovlje (10.11 m), 4. Tadej Slabe, AO Lj. Matica in Arci Vernerin, Italija (10,11), 6. Marko Lukič, AO Kozjak (10,11-m), 7. Luka Zaplotnik, AO Kranj (9.14 m), 8. Stephane Poussardin,Francija (6.12 m), 9. David Chambre, Francija (5.62 m), 10. Igor Jamnikar, AO Lj. Matica (4.88+m), 11. Dorian Šuc, AO Kranj (4. 88 m).
Rock Master '91 pod pokroviteljstvom Iskra Commerce se je končal uspešno. Krajski prireditelji so se še enkrat izkazali kot odlični organizatorji, ki vedo, kako naj poteka plezalna tekma, da je zanimiva za publiko. Največ pa je vredno to, da so prireditev pohvalili prav vsi tekmovalci.

NUŠA ROMIH

Pet zakladnic velikega snega
V prihodnji številki Dela - šport bomo začeli objavljati podlistek Andreja
Štremflja, udeleženca slovenske himalajske odprave Kanč'91. Avtor je
podlistek nadnaslovil Pet zakladnic velikega snega, kar v direktnem prevodu
pomeni Kančendzenga.

V Veliko Dnino
Pravijo, da je bilo pred tednom in nekaj več nad Veliko Dnino prav živahno. Jaka Bonča, Aleš Rotar in Katarina Trontelj, vsi so člani Akademskega AO; so se 31. maja povzpeli na Malo (Martuljško) Ponco (2383 m). Ker so bile razmere dobre, kar po grapi, ki začne le malo pod škrbino in vodi direktno pod vrh. Po njej (S 4, 80-100 m) in grapi med Veliko in Malo Ponco, so potem tudi smučali. Doslej ta varianta ni bila znana.
Nadaljevala sta Bonča in Trontljeva sama. V soboto sta smučala z Velike Ponce (2592 m). Z vrha po vesinah grebena proti bivaku I, kjer se leta prevesi, pa levo po grapi, ki je - posebno na začetku - ozka in strma (S5 + ). O tem smuku doslej nismo imeli podatkov. Primerjata ga s Kačjim jezikom v Oltarju, ki sta ga presmučala naslednji dan (le, da je zadnji objektivno bolj varen, pravita, oceni pa sta enaki: ocena S5 + , V-).
S tema dvema smukoma je Trontljeva ponovno dokazala, da spada med naše doslej najuspešnejše smučarke-alpinistke. Ženskih smukov takih težavnosti namreč doslej pri nas še ni bilo.

F. S.

Karničar smučal po steni Eigerja
Po treh prvenstvenih spustih v domačih stenah uresničil enega izmed svojih ciljev
KRANJ - Pod naslovom Ski extrem alpin '91 si je Davo Karničar (član AO Jezersko), naš najuspešnejši ekstremni smučar, zadal za letošnje leto štiri zahtevne cilje - presmučati SZ steber Mt. McKinleya, vzhodno steno Matterhorna, SV steno Eigerja in vzhodno steno Doma. Konec maja mu je uspel prvi - presmučal je SV steno Eigerja.
V Švico se je prvič odpravil že 17. aprila in se moral po tednu obilnih padavin praznih rok vrniti domov. Takrat je imel za seboj kot nekakšno pripravo na Eiger že tri prvenstvene spuste doma. Tako je v območju normalne poti presmučal SZ greben Rinke (45 do 55 stopinj, 350 metrov višinske razlike), potem je smučal po Kremžarjevi poti, ki vodi na Kočno. Višinska razlika z vrha Kočne do Zg. Ravni je 400 metrov, naklonina pa od 40 do 50 stopinj, na nekaterih mestih pa tudi 60 stopinj. Za konec pa je potem presmučal še Deževno smer v Oltarjih (Kočna, 45 do 60 stopinj. 250 m).
Pred svojim drugim odhodom v Švico pa je 24. maja smučal z Dolgega hrbta prek Mlinarskega sedla do Češke koče (45 do 60 stopinj, 950 m), naslednji dan pa z vrha Grintavca do Dolške Škrbine in po smeri Fritsch -Lindenbach na Zg. Ravni. To je bil drugi spust po tej smeri (400 m od 50 do 75 stopinj, ostalih 750 metrov lažje). Nato je prišel na vrsto Eiger. Po Lauperjevi smeri se je povzpel do tretjine stene, potem pa je sledil prehodom v levo do grebena. Kot je povedal, bi lahko razmere v steni razdelil v tri dele. Vršni del je bil zaradi izredno trdega snega, ki se je mestoma menjaval z ledom, v katerem so drobni kamni precej pobrali ostrino robnikom smuči, zelo težaven. Srednji del je bil pokrit z idealnim srenastim snegom, vendar le do križanja z Lauperjevo smerjo, kjer je postala skorja zelo krhka. Tu je bilo potrebno presmučati tudi 50 metrov visok žleb (naklonina do 65 stopinj), ki je predstavljal ključni del spusta. V spodnjem delu pa je bil globok sneg.
Davo Karničar je za spust prek SV stene Eigerja, ki ga je opravil brez uporabe cepina in ga začel na Mittellegi grebenu na višini nekaj čez 3500 metrov, potreboval 45 minut. Naklonina je bila od 40 do 55 stopinj, dva težja odstavka po 50 in 20 metrov pa sta bila strma od 65 do 70 stopinj. Višinska razlika izpostavljenega smučanja je 1300 metrov, z nadaljevanjem do Alpiglena pa še nadaljnjih 500 metrov.
Izpod Eigerja se je odpravil pod Matterhorn in Dom, kjer pa zaradi obilnih snežnih padavin, ki so preprečile nastanek stabilnih razmer za spust, niti ni mogel začeti.

TOMO ČESEN

Garvalska Himalaja
Na Poljskem je izšel zanimiv himalajski vodnik, Jana Babicza Peaks and Passes of the Garhwal Himalajaya (AKE Sopot 1991). Zanimiv je takorekoč za vse, tako alpiniste kot popotnike, napisan pa je v angleškem jeziku. V uvodnem delu so splošne informacije, v drugem podatki o vseh sedemtisočakih Garvala, v tretjem alpinistične (zahodni del skupine Gangotn), v zadnjem pa je popis 14 najbolj zanimivih trekingov. Veliko je skic in risb, vseh strani pa 246. V kratkem bo izšel še dodatek, orografske skice, panorame in kazalo vseh vrhov področja, ki so višji od 6000 m. Knjigo je mogoče naročiti direktno pri avtorju: Jan Babicz, ul. Bajama 5B/1, Pl 80-463 za 11.5 USD (vključno s poštnino), dodatek pa je po 8 USD.

Novo iz UIAA
Spomladanskega sestanka vodstva mednarodne planinske organizacije UIAA, sklical ga je že novi predsednik dr. Pietro Segantini, se je udeležilo kar 16 (od 18) delegatov, čeprav jih je večina iz Evrope, sestanek pa je bil v ZDA. Na novo so si razporedili področja; dr. Andrzej Paczkowski (Poljska), ki je tudi podpredsednik UIAA, je npr. odgovoren za alpinistično komisijo, za Ekspedicijsko pa Joss Lynam, če naštejemo le najbolj zanimivi. Ker francoska zveza še protestira nad rešitvijo problema Patissier - Hill iz lanskega svetovnega pokala v plezanju, bo statutarno razrešitev poiskala skupina pravnikov. Skupščini UIAA, ki bo jeseni na Madžarskem, naj bi med članice sprejela IAMES, slovaški alpinistični klub; osamosvajanje (ali vsaj direktno povezovanje) postaja torej pomembno tudi na tem področju.

Izginil na Tronadorju
Tronador je mogočna gora (že kar gorska skupina) v bližini tudi nam vse bolj znanih Bariloč (SC de Bariloche v Argentini, s Slovenskim PD, o katerem v Planinskem vestniku izhaja zanimiva kronika ob 40-letnici). Z negovanimi vrhovi je povezanih precej dejanj slovenskih andinistov, žal pa tudi nesreče. Pred leti sta na njem izginila Slovenca Kralj in Vivod, letos pa Jorge Domicelj (55). Njegov oče Vigor je bil s Primorske, v Argentino pa je prišel po prvi svetovni vojni. Uredil si je lepo tiskarno, bil pa je tudi aktiven gornik (med drugim je preplezal S steno Triglava, osebno se je poznal s Kugyjem, Comicijem idr.). Sodeloval je z Reichertom, očetom andinizma, Rebitschem pri raziskavi Altiplana ... Uspešna sta bila tudi oba njegova sinova. Sergio, ki sedaj menda živi v Avstraliji, je bil dolga leta tajnik argentinske planinske in smučarske organizacije, Jorge pa je tudi redno zahajal v gore, posebno v okolici Bariloč. Lani je bil na nekoliko nižjem in lažjem tronadorskem vrhu na Pico Argentina. Za najvišji vrh Tronadorja pa si je najel vodnika. Ne sicer pravega, avtoriziranega, pač pa enega od fantov, ki delajo v koči Otto Meiling. Ta je potem prinesel novico, da je Jorge ostal tik pod zadnjo špico, ker sta izgubila precejšen del opreme in je odšel po pomoč. Ponoči pa se je razbesnelo neurje in šele čez dva dni so lahko posredovali reševalci (med njimi tudi naš rojak Tonček Arko) iz Bariloč. Iskanje pa je bilo žal zaman, našli so le Domicljevo čelado.

F. S.

Fitz Roy — solo zimski vzpon
Znani japonski alpinist Yasushi Aamanoi je že 1989 poskusil preplezati Ameriško smer (1978) v Fitz Royu. Velik plaz mu je to preprečil. Lani je poskusil še enkrat in uspela mu je, druga zimska ponovitev ter prva solo. Začel je 26. junija (zimska polobla), dva dni kasneje pa je bil na vrhu. Yamanoi (25) ima za seboj že vrsto odličnih solo vzponov: v El Capu, po Francoski direttissimi v Druju, na Mt. Thor (Baffinov otok) idr. Zanimiva je tudi njegova izjava: Sedaj bom poskusil še z velikimi himalajskimi stenami.

Na hrvaški RTV
Iz poročila PZ Hrvatske je razvidno, da imajo v njihovi republiki več sreče z RTV, kot pri nas. (Obratno pa je pri dnevnem časopisju, kjer že nekaj časa nimajo nobene redne planinske rubrike.) Radio Sljeme in drugi program Radia Zagreb, oba imata redno planinsko oddajo, ob petkih oz. torkih. HTV pa je posnela (urednik Josip Gobec) zanimivo dokumentarno serijo o Velebitu in »Velebitaših«.

Predavanje v CD
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v ponedeljek, 10. t. m., ob 19. uri multivizijsko predavanje profesorja Petra Skoberneta ob 10. obletnici triglavskega narodnega parka.

  10.06.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45952

Novosti